Jedro

Dejstvo, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči, ne pomeni, da je pri odločanju o brezplačni pravni pomoči popolnoma nepomembno, kakšno je njeno premoženjsko stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnica je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 213,59 € mesečno, je pa tudi lastnica nepremičnin, pripisanih pri vložku št. 141 k.o. ..., kar v naravi poleg kmetijskih zemljišč predstavlja kmetijsko stavbo, stanovanjsko stavbo in garažo. Iz obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS izhaja, da je vrednost kmetijske stavbe 24.308,00 €, vrednost stanovanjske stavbe 60.946,00 € in vrednost garaže 1.988,00 €. Iz določila 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV, Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 €. Skupna vrednost navedenih nepremičnin, v katerih tožnica ne živi, znaša 87.242,00 €, iz česar sledi, da ima tožnica premoženje, ki presega 13.771,20 €, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnica v tožbi, s katero izpodbija zgoraj navedeno odločitev, navaja, da je prejemnica denarne socialne pomoči, drugi odstavek 12. člena ZBPP pa določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvo. Pogoji za upravičenost do brezplačne pravne pomoči in upravičenosti do denarne socialne pomoči so namreč enaki in jih zato v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni treba ponovno ugotavljati. Razen tega tožnica navaja še, da v zgoraj navedenih nepremičninah res ne živi, vendar pa ne po svoji krivdi. V teh nepremičninah namreč živi njen bivši mož, tožnica pa se je odselila izključno zaradi razlogov na strani bivšega moža A.A., ki jo je poniževal in bil do nje agresiven. Dejstva, da tožnica v tej nepremičnini ne živi tako ni mogoče šteti v tožničino škodo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Iz določila 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20,00 €.

Način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti po ZSV, ki se za to uporablja po določilu 14. člena ZBPP, predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, ta pa je to storil s Pravilnikom o ugotavljanju prihrankov in premoženja ..., objavljenem v Uradnem listu RS, št. 68/2001 s spremembami, ki v 5. členu določa, da je upoštevno vse premično in nepremično premoženje upravičenca, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge pa na dan pridobitve, razen premoženja, ki se po drugem odstavku 23. člena ZSV ne upošteva.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil vrednost zgoraj navedenih nepremičnin in na podlagi tega zaključil, da znaša vrednost tožničinega solastnega deleža 87.242,00 €, kar pomeni, da ima tožnica premoženje, ki presega znesek šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po prvem odstavku 23. člena ZSV niso podani.

Pri tem okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi na izpodbijano odločitev ne vplivajo. Dejstvo, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči, ne pomeni, da je pri odločanju o brezplačni pravni pomoči popolnoma nepomembno, kakšno je njeno premoženjsko stanje. Upošteva se namreč socialni položaj prosilca in se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.771,20 € (23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP). Ker ima tožnica premoženje, ki ta znesek presega, pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje (glej tudi sklepa Vrhovnega sodišča I Up 465/2006 in I Up 435/2006 ter sodbo Upravnega sodišča RS U 544/2008).

Na odločitev pa tudi ne vpliva okoliščina, da tožnica v navedeni nepremičnini ne živi iz razlogov, ki niso na njeni strani. To namreč ne vpliva na dejstvo, da je lastnica te nepremičnine, s katero lahko v celoti razpolaga. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožeče stranke pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).