Jedro

Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je pravnomočna odločitev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke (delodajalca tožeče stranke) materialnopravno pravilna.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravnomočna odločitev o krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke (delodajalca tožeče stranke) materialnopravno pravilna.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: - da je toženka tožniku dolžna plačati 19.761,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2012 dalje do plačila; - da se v presežku, to je za še zahtevanih 9.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2012 dalje do prenehanja obveznosti, tožbeni zahtevek zavrne; - da je toženka dolžna tožniku povrniti 4.164,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku petnajstdnevnega roka za plačilo; - da je tožnik dolžan toženki povrniti 117,78 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku petnajstdnevnega roka za plačilo.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremenilo tako, da je znesek 4.164,66 EUR nadomestilo z zneskom 4.886,41 EUR; toženkino pritožbo pa je zavrnilo in v izpodbijanem prisodilnem ter stroškovnem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, (1) ali je sodišče pravilno uporabilo določila ZPP o trditveni podlagi in dokaznem bremenu; (2) ali je odločitev sodišča ustrezno obrazložena; (3) ali je odločitev sodišča o krivdni odgovornosti tožnikovega delodajalca materialnopravno pravilna. Sodišče je mimo tožnikove trditvene podlage samo iskalo najbolj verjetno verzijo nastanka škodnega dogodka in ni ravnalo skladno z ZPP, posledično pa je napačno uporabilo materialno pravo. Tožnik bi moral dokazati, da se je škodni dogodek zgodil točno na zatrjevani način, kar mu ni uspelo. Izkazal ni niti samega zdrsa. Če se škodni dogodek ni zgodil točno na takšen način, kot je zatrjeval tožnik, to pomeni negacijo vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevanim nastankom škode, to je pomanjkanje enega od elementov odškodninske terjatve. Toženka opozarja na odločbi II Ips 45/2011 z dne 26. 9. 2011 in II Ips 327/2014 z dne 5. 2. 2015, v katerih je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da mora tožnik dokazati nastanek škodnega dogodka v tistih okoliščinah, kot jih je zatrjeval. Tudi če štejemo, da je tožnik dokazal nastanek škodnega dogodka v zatrjevanih okoliščinah, je sodišče pri presoji temelja napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je zaključilo, da je vzrok za tožnikov zdrs povezan z opustitvijo varnega usposabljanja. Ugotovitve sodišč o neprimernem stanju podlage igrišča so v nasprotju z mnenjem izvedenca G. Igrišče, četudi je imelo na posameznih mestih manjše količine peska, je bilo še vedno primerno za igro nogometa odraslih moških. Zahteva, da bi moral delodajalec pred vsako nogometno igro igrišče pregledati in ga za namen igre odraslih moških pometati, je pretirana, smešna in ne vzdrži resne pravne presoje. Tožnik je policist in kot tak usposobljen za hojo in tek po tudi povsem drugačnem terenu, zato igra nogometa na igrišču, na katerem je morda nekaj peska, nikakor ne pomeni krivdne odgovornosti delodajalca. Iz izvedenskega mnenja Fakultete za šport sicer izhaja, da igrišče v primeru večje količine peska ni bilo primerno za vadbo, vendar ta večja količina ni ustrezno izkazana. Ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje ni postopalo v skladu z 8. členom ZPP, saj nobeno ni napravilo dokazne ocene izvedenih dokazov, temveč sta obe povzemali le izjave tistih prič in le v tistih delih, v katerih so potrjevale obstoj peska na igrišču, do drugih izvedenih dokazov pa se sploh nista opredelili. Izpodbijana sodba je neobrazložena. Igranje rekreativnega nogometa na asfaltiranem igrišču že po naravi stvari pomeni povsem običajno in vsakodnevno aktivnost za povsem povprečnega človeka, tem bolj policista, ki take igre izvaja tedensko. Navsezadnje so si policisti sami izbirali, katero igro in kje jo bodo igrali. Odločitev sodišča o neprimernosti igrišča in obveznosti delodajalca v smislu predhodnih pregledov vsakega igrišča pomeni odstop od uveljavljene sodne prakse, pri čemer se toženka sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 252/2009 z dne 8. 9. 2011. 4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).