Jedro

Izvršilno sodišče je ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ugodilo le glede tistega dela obresti, glede katerega ni bila dogovorjena neposredna izvršljivost dogovora o hipoteki, sicer pa je njen ugovor zavrnilo. Poudarilo je, da dolžnica res ni bila stranka samega sporazuma in ni sama dala soglasja za neposredno izvršljivost, jo pa ta dogovor veže na podlagi 142. člena Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da dolžnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Izvršilno sodišče je na predlog upnika dovolilo izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja ...opr. št. SV 2766/08 z dne 19. 12. 2008. Pogodbenika A. A. kot posojilojemalec in B. B. kot posojilodajalec sta dne 15. 12. 2008 sklenila posojilno pogodbo za 13.620.772,75 EUR za gradnjo stanovanjskega kompleksa X., posojilo pa je bilo zavarovano s hipoteko v korist zastavnega upnika in zaznambo neposredne izvršljivosti pri nepremičninah v sklopu X. Naknadno sta 19. 12. 2008 sklenila tudi notarski zapis sporazuma o zavarovanju terjatve SV 2766/2008, v katerem sta ugotovila točno višino terjatve v znesku 13.620.772,75 EUR. Dolžnica je kupila stanovanje, ki je bilo obremenjeno s hipoteko, neposredna izvršljivost notarskega zapisa pa je bila v trenutku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini že vpisana v zemljiški knjigi.

2. Izvršilno sodišče je ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ugodilo le glede tistega dela obresti, glede katerega ni bila dogovorjena neposredna izvršljivost dogovora o hipoteki, sicer pa je njen ugovor zavrnilo. Poudarilo je, da dolžnica res ni bila stranka samega sporazuma in ni sama dala soglasja za neposredno izvršljivost, jo pa ta dogovor veže na podlagi 142. člena Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnice zavrnilo in potrdilo zavrnilni del sklepa sodišča prve stopnje. Potrdilo je pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila neposredna izvršljivost vpisana v zemljiški knjigi z začetkom učinkovanja 24. 4. 2009, toženka pa se je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisala 5. 6. 2013. Strinjalo se je z odločitvijo sodišča prve stopnje, da zgolj okoliščina, da pri zaznambi neposredne izvršljivosti ni navedena tudi šifra tega vpisa - številka 706, ni odločilna. Kljub odsotnosti navedene šifre je namreč iz zapisa pod hipoteko v točki b.), da se "zaznamuje neposredna izvršljivost" (to je notarskega zapisa) dejstvo neposredne izvršljivosti jasno in nedvoumno razvidno.

4. Dolžnica predlaga, naj Vrhovno sodišče zoper sklep sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali je kreditna pogodba, ki ne določa obsega terjatve, sklenjena v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, primeren izvršilni naslov?

2. Ali je neposredno izvršljiv notarski zapis sporazuma o zavarovanju denarne terjatve s hipoteko, brez zaznambe neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi, lahko izvršilni naslov za izterjavo zavarovane terjatve, zoper novega lastnika zastavljene nepremičnine, ki pa ni hkrati osebni dolžnik in zastavitelj?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da dolžnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).