Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo tožniku (oškodovancu) naročeno, da mini nakladalnik pripravi na prevoz po zaključenem delu z odklopom bagrske roke (kar je skladno z njegovo običajno funkcijo), iz obratovanja mini nakladalnika Bobcat S250 ne izhaja neobičajno velika škodna nevarnost in da zato v konkretnem primeru sam po sebi ni nevaren. V konkretnem primeru je namreč škoda nastala izključno zaradi oškodovančeve napake in ne zaradi „samodejnega“ delovanja stroja.

S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne pomeni, da je stvar že sama po sebi nevarna. Nevarnost stvari se namreč presoja po temeljnih lastnostih stvari, ne pa po krivdnih/malomarnih ravnanjih njenega upravitelja. Stvar, tudi če je obratujoča, ni (nujno) nevarna sama po sebi. Ob tem velja še dodati, da tudi delovni proces v konkretnem primeru ni bil nevaren sam po sebi. Oškodovančeve napake/malomarnosti pa ni mogoče šteti kot sestavni del delovnega procesa.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožba tožnika zavrne, pritožbi toženke pa se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

II. Tožnik mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene stroške celotnega postopka v znesku 3.296,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je podana odškodninska odgovornost toženke v višini 40 %.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika in toženke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 242/2016 dopustilo glede vprašanj, ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožnika mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke v višini 40 %; ter ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke v višini 40 %. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je toženka zoper drugostopenjsko sodbo vložila pravočasno revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča druge stopnje, da v konkretnem primeru sporni mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in delo z njim nevarno dejavnost. Iz ugotovitev izvedenca izhaja, da do poškodbe tožnika ni prišlo zaradi samodejnega, nenadzorovanega oziroma nekontroliranega delovanja stroja, ki bi bil posledica okvare na krmilnem mehanizmu stroja, temveč je do poškodbe tožnika prišlo izključno zaradi tožnikovega nepravilnega upravljanja s strojem, ki je v času delovne operacije odklopa bagrske roke miroval. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 282/2005 že zavzelo stališče, da bager sam po sebi ni nevarna stvar. Da neka stvar oziroma stroj predstavlja nevarno stvar, mora od same stvari izhajati povečana nevarnost za okolico, se pravi, da mora obstajati neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki ni majhna. V skladu s sodno prakso se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni posledica nepravilnega dela oškodovanca, podlaga objektivne odgovornosti tako niso stvari, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilne uporabe oziroma nepravilnega načina njihovega upravljanja (ob tem se sklicuje na zadevi VS RS II Ips 659/2004 in II Ips 198/2006). Poudarja, da od spornega mini nakladalnika samega po sebi, ki je bil v času škodnega dogodka tehnično brezhiben in je miroval oziroma se ni premikal, ni izhajala nobena povečana nevarnost ne za okolico ne za tožnika. Zato v konkretnem primeru sporni mini nakladalnik ne predstavlja nevarne stvari in posledično ni podana objektivna odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni (tudi s stroškovno posledico).

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP). V obravnavni zadevi je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožnika mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke v višini 40 %; ter vprašanja, ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke v višini 40 %.

7. Iz dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi izhaja, da se je tožnik poškodoval v delovni nesreči dne 11. 10. 2007, ko je kot delavec takratne A., d. o. o. (ki je imela odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo utrpijo njeni delavci pri delu, zavarovano pri toženki) izvajal postopek odklopa bagrske roke z delovnega stroja, t. j. mini nakladalnika Bobcat S250, potem ko je zaključil z delom in mu je bilo naročeno, da nakladalnik pripravi za odvoz. Do nesreče je prišlo, ker tožnik ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke. Ko je (ob odpetih varovalih mehanskega priklopa bagrske roke na stroju) poskušal bagrsko roko spraviti v pravilen položaj, je sila hidravličnih valjev na bagrski roki najprej dvignila sprednji del stroja, po zdrsu mehanskega priklopa iz ležajev pa je bagrska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino ter tožniku stisnila nogo. Tožnik je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal ukleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec. Vzrok za nesrečo ni bil v tem, da se je zataknila ročica na komandni plošči (kot trdi tožnik). Izvedenec je izključil možnost, da se je zataknila ročica hidravličnega ventila na komandni plošči, ker ob normalnem delovanju hidravlike (ki je pred nesrečo normalno delovala), to ni mogoče. Izključil je tudi možnost, da bi pri odklapljanju bagrske roke prišlo do tlačne obremenitve hidravlične cevi (popokale so hidravlične cevi na spojkah), ki bi izvirale iz delovanja stroja. Poškodba cevi ni bila vzrok za zdrs bagrske roke, temveč posledica tega zdrsa. Izvedenec je ugotovil, da tudi če bi se komandna ročica zataknila, do nesreče ne bi prišlo, če bi bila varovala zaprta. V takem primeru bi se nakladalnik dvignil 30, 40 cm do pol metra od tal in obstal. Upoštevaje navedeno je sodišče ugotovilo, da, če tožnik ne bi najprej odpel varoval, do nesreče ne bi prišlo tudi, če bi se komandna ročka zataknila.

8. Za odločitev v tej zadevi je treba najprej ugotoviti, ali je mini nakladalnik Bobcat S250 sam po sebi nevaren stroj. Treba je torej napolniti pravni standard nevarne stvari.

9. Objektivna odgovornost za škodo v zvezi z nevarnimi stvarmi ali dejavnostmi se je razvila kot dopolnitev krivdne odgovornosti z namenom pomoči oškodovancu v primerih, kadar iz določenih dejavnosti ali stvari izhaja neobičajno velika škodna nevarnost. Gre za dejavnosti ali stvari, ki same po sebi niso nedopustne, ampak so celo koristne in nujne, tveganja za nastanek škode pa pogosto niti s skrbnim ravnanjem ni mogoče povsem izključiti. Zato pravni red tem oškodovancem omogoča poenostavljeno povrnitev škode, tako da je pomembno le, ali je šlo za nevarno dejavnost/stvar in ali se je nevarnost uresničila. Zakon torej vzpostavlja domnevo vzročnosti, da škoda izvira iz nevarne dejavnosti/stvari, ki pa jo je mogoče ovreči.1

10. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo tožniku (oškodovancu) naročeno, da mini nakladalnik pripravi na prevoz po zaključenem delu z odklopom bagrske roke (kar je skladno z njegovo običajno funkcijo), iz obratovanja mini nakladalnika Bobcat S250 ne izhaja neobičajno velika škodna nevarnost in da zato v konkretnem primeru sam po sebi ni nevaren (zato primerjava s primeri, ko je stroj v obratovanju nevarna stvar, ni primerna). V konkretnem primeru je na tok premika bagrske roke (s konstrukcijo in komandno ploščo) s svojim nedopustnim ravnanjem vplival izključno oškodovanec sam, ker, ko je izvajal postopek odklopa bagrske roke z delovnega stroja, ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke. Bagrska roka s konstrukcijo in komandno ploščo ni pritisnila v kabino neodvisno od oškodovančeve volje, ampak jo je v resnici sprožil oškodovanec sam s tem, ko je „preskočil“ fazo v procesu odklopa bagrske roke, saj je prekmalu odpel varovala (mehanskega priklopa bagrske roke na stroju), pri čemer velja poudariti, da je bil oškodovanec pooblaščena in usposobljena oseba za ravnanje s konkretnim mini nakladalnikom. To pomeni, da je škoda v konkretnem primeru nastala izključno zaradi oškodovančeve napake in ne zaradi „samodejnega“ delovanja stroja. S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne pomeni, da je stvar že sama po sebi nevarna. Nevarnost stvari se namreč presoja po temeljnih lastnostih stvari, ne pa po krivdnih/malomarnih ravnanjih osebe, ki z njo upravlja. Stvar, tudi če je obratujoča, ni (nujno) nevarna sama po sebi. Ob tem velja še dodati, da tudi delovni proces v konkretnem primeru ni bil nevaren sam po sebi. Oškodovančeve napake/malomarnosti pa ni mogoče šteti kot sestavni del delovnega procesa.

11. Vse navedeno pomeni, da je odgovor na prvo dopuščeno vprašanje (ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožnika mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke v višini 40 %) negativen, to pa nadalje pomeni, da je odgovor na drugo dopuščeno vprašanje, ki meri na delno oziroma celotno razbremenitev odgovornosti zavarovanca toženke, nepotreben.

12. Revizija toženke je torej utemeljena, ker mini nakladalnik v konkretnem primeru ne predstavlja nevarne stvari in posledično ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke. Revizijsko sodišče je zato sodbi sodišč prve in druge stopnje ustrezno spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

13. Ker je bila revizija uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnik v postopku ni uspel, zato mora toženki povrniti vse stroške postopka v skupnem znesku 3.296,00 EUR2 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka te odločbe.

1 Možina D.: (Ustavno)sodna farsa o rovokopaču, Podjetje in delo, letni 2017, številka 2, stran 251, GV Založba.

2 Vrhovno sodišče je toženki priznalo 1.286,00 EUR prvostopenjskih stroškov, 425,00 EUR pritožbenih stroškov in 1.585,00 EUR revizijskih stroškov, kar skupaj znaša 3.296,00 EUR.