Jedro

Ker gre za povezane zahtevke, vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, pa presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena glede vseh zahtevkov. Torej tudi glede zahtevka v zvezi z etažnim načrtom in priklopom elektrike (glede katerih toženec vlaga tudi predlog za dopustitev revizije). Ker je revizija dovoljena, je Vrhovno sodišče ne more dopustitI in je obravnavani predlog nedovoljen. Zato ga je zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo, da se sprememba tožbe dovoli. V II. točki izreka je zaradi spremembe valute v Republiki Sloveniji, zaradi spremembe tožbe in zaradi stečajnega postopka nad tožečo stranko razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0003 Ig 2006/01515 z dne 6. 3. 2006, tudi v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo z redno tožbo. V III. točki izreka je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnici znesek 1.386.411,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V IV. točki izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožnica (toženka po nasprotni tožbi) dolžna plačati tožencu (tožniku po nasprotni tožbi) znesek 541.481,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2009 dalje do plačila. V V. točki izreka je odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožnici stroške tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v III. točki izreka - za razliko v izmerah (449.611,90 EUR s pripadki), zadnji del kupnine (559.036,67 EUR s pripadki) in stroške telefonske centrale (9.942,72 EUR s pripadki), v IV. točki izreka - za 42.619,63 EUR s pripadki ter v V. točki izreka in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V I., II. in III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na etažni načrt (20.452,83 EUR s pripadki), višjo kakovost del (208.702,38 EUR s pripadki) in priklop elektrike (5.737,35 EUR s pripadki) ter v IV. točki izreka glede plačila 666.613,24 EUR s pripadki pa je toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo. Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da gre v konkretnem primeru za gradbeno pogodbo? 2) Ali gre v konkretnem primeru za gradbeno ali prodajno pogodbo? 3) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da se opredelitev, ali pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 27. 12. 2002 (v nadaljevanju Pogodba), predstavlja gradbeno ali prodajno pogodbo, utemelji z okoliščino, ali izvajalec gradnjo izvaja na svoji ali naročnikovi nepremičnini? 4) Ali je za odgovor na vprašanje, ali gre za gradbeno ali prodajno pogodbo, pomembna okoliščina, ali se gradnja izvaja na naročnikovi ali izvajalčevi nepremičnini? 5) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je predmet konkretne Pogodbe določeno število stanovanj in stanovanjskih hiš, ne pa celotna soseska BB 1? 6) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da se določilo drugega odstavka 6. člena Dogovora, ki se glasi: "A. A. se zaradi izvedbe tega pobota v celoti odpoveduje vsem ostalim zahtevkom nasproti SSRS, ki jih je že podal v zvezi s projektom izgradnje soseske BB oziroma zahtevkom, ki so že ali bi lahko še v prihodnje nastali iz tega razmerja," nanaša zgolj na odpoved zahtevkom iz naslova višje kakovosti del? 7) Ali je mogoče določilo drugega odstavka 6. člena Dogovora razlagati tako, da se nanaša zgolj na odpoved zahtevkom iz naslova višje kakvosti del? 8) Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da če podjemnik po podjemni pogodbi svojo obveznost izpolni tako, da ima opravljeni posel napako, da je delo neuporabno, ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, ima naročnik samo jamčevalne zahtevke, ne sme pa zadržati še dolgovanega plačila? 9) Ali ima naročnik po podjemni pogodbi pravico, da zadrži plačilo po podjemni pogodbi, če podjemnik svojo obveznost izpolni tako, da ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno, ali če je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji? 10) Ali se je tožnik glede na določilo drugega odstavka 6. člena Dogovora odpovedal plačilu zahtevka v zvezi z etažnim načrtom? 11) Ali se je tožnik glede na določilo drugega odstavka 6. člena Dogovora odpovedal plačilu zahtevka v zvezi s priklopom elektrike? 12) Ali je tožnik glede na tehnične opise izvedbe gradnje, kjer je navedeno, da bodo napeljani vsi potrebni priključki, tudi električni, upravičen do posebnega plačila za priklop elektrike, ali pa je to plačilo všteto v pogodbeno ceno?

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija - drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Če revizija po tem kriteriju ni dovoljena, jo lahko Vrhovno sodišče dopusti (tretji odstavek 367. člena ZPP), razen če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Po 41. členu ZPP se v primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Za slednji primer pa gre tudi v tej zadevi.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je toženec v zvezi z izpodbijano sodbo in sklepom pritožbenega sodišča vložil tudi revizijo II Ips 312/2017, v kateri med drugim izpodbija tudi odločitev glede etažnega načrta (v vrednosti 20.452,83 EUR s pripadki) in priklopa elektrike (v vrednosti 5.737,35 EUR s pripadki), glede katerih v obravnavani zadevi vlaga predlog za dopustitev revizije. Ker gre za povezane zahtevke in ker zato vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena glede vseh zahtevkov. Torej tudi glede zahtevkov v zvezi z etažnim načrtom in priklopom elektrike, o katerih bo Vrhovno sodišče odločalo v zadevi II Ips 312/2017. Ker je revizija dovoljena, je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.

7. Obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP). Toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).