Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo nepogodbena (deliktna) ali pogodbena odškodninska odgovornost. Posledično je na to vprašanje vezano tudi vprašanje, ali je v takem primeru delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo pogodbena ali nepogodbena (deliktna) odškodninska odgovornost, in ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tožniku je delovno razmerje prenehalo v letu 2004, s pravnomočno sodbo pa je bilo v letu 2007 ugotovljeno, da je bila odločitev tožene stranke nezakonita. Sodišče je ugotovilo, da so podani in dokazani vsi elementi odškodninskega delikta in je tožniku dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo.

2. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje, tudi glede tega, da gre za deliktno odškodninsko odgovornost tožene stranke na podlagi 184. člena ZDR in 131. člena OZ.

3. Tožena stranka predlaga dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da so bila s sodbo kršena pravna pravila, določena v drugem odstavku 239. člena OZ in prvem odstavku 243. člena OZ; prvem odstavku 360. člena ZPP ter 125. in drugem odstavku 14. člena Ustave. Navaja dve sporni pravni vprašanji. Kot prvo, ali je škoda, ki izvira iz delodajalčeve nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelj za nastanek novega neposlovnega obligacijskega razmerja (civilni delikt) ali je predpostavka za aktiviranje sankcije v poslovnem obligacijskem razmerju? Kot drugo pa, ali je neizpolnitev pogodbene obveznosti oziroma zamuda z njeno izpolnitvijo predpostavka za uporabo pravnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti ali o neposlovni odškodninski odgovornosti? Na področju odškodninskega prava nastaja veliko pravnih razmerij, zato je za pravno varnost nujna dosledna in pravilna sodna praksa. Primeri kot je konkretni, so v praksi dokaj pogosti, gre pa za vprašanje ali so delavci v primeru, ko delodajalec ne uspe dokazati razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, upravičeni še do povračila nepremoženjske škode. Pravni temelj nastanka delovnega razmerja je pogodba o zaposlitvi, zato gre za pogodbeno naravo delovnega razmerja. Določbe 184. člena ZDR in 140. člena ZJU napotujeta na uporabo splošnih pravil civilnega prava glede povračila škode, to pa so tudi pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti oziroma ima po izpolnitvi pravnomočne sodbe pravno naravo izpolnitve pogodbene obveznosti z zamudo. V primeru poslovne odškodninske odgovornosti pa nepremoženjska škoda ni pravno priznana škoda. Višja sodišča odškodninsko odgovornost, kadar škoda izvira iz poslovnih obligacijskih razmerij, obravnavajo neenako: po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (odločbe Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 939/2009, I Cpg 129/2010, II Cp 7203/2006 in I Cpg 625/2006) ali po pravilih o neposlovni odškodninski odgovornosti (Višje delovno in socialno sodišče Pdp 385/2007). Tudi Vrhovno sodišče presoja odškodninsko odgovornost, ki izvira iz poslovnega obligacijskega razmerja po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (II Ips 78/2009 in II Ips 806/2006). Tožena stranka je sporna pravna vprašanja izpostavila že v pritožbi, pa se pritožbeno sodišče do tega ni opredelilo in je s tem prekršilo procesno pravilo o obrazložitvi sodbe. Sodišče je brez razumnih razlogov, utemeljenih v zapisu zakonskega besedila, za presojo odgovornosti, ki izvira iz poslovnega obligacijskega razmerja, uporabilo sklop zakonskih pravil, ki se lahko uporabijo le za neposlovna obligacijska razmerja. Ni najti razloga, zakaj bi se pogodba o zaposlitvi v takih primerih obravnavala drugače kot druge pogodbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so podani. Utemeljen je predlog kolikor kot pomembno pravno vprašanje v smislu 367. a člena ZPP postavlja vprašanje presoje ali je v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi odgovornost delodajalca za povzročeno škodo nepogodbena (deliktna) ali pogodbena odškodninska odgovornost. Posledično je na to vprašanje vezano tudi vprašanje, ali je v takem primeru delavec upravičen do povračila nepremoženjske škode.

6. Ker je v skladu s 367.a členom ZPP od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, je sodišče dopustilo revizijo v obsegu, kot izhaja iz izreka tega sklepa.