Jedro

Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko sprejelo na zdravljenje v nadzorovano obravnavo za čas šest mesecev od 11. 9. 2023 do 11. 3. 2024. Določilo je koordinatorje nadzorovane obravnave in obseg nalog, in sicer v sodelovanju z nasprotno udeleženko ter delovno skupino pripravijo načrt nadzorovane obravnave, koordinirajo potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave in ji nudijo celostno podporo pri nadzorovani obravnavi.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in njen pooblaščenec. Menita, da je odločitev pristojnega sodišča za nasprotno udeleženko ponižujoča, saj jo slednje obravnava kot otroka, ki ga morajo starši oziroma v njenem primeru postavljeni koordinatorji nadzorovati, voditi k zdravniku in nadzirati pri jemanju predpisanih zdravil. Je samostojna oseba in je tudi sama prišla na narok, sposobna je sama obiskovati zdravnike in jemati predpisana ji zdravila ter pri tem ne potrebuje pomoči koordinatorjev. Predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za sprejem nasprotne udeleženke v nadzorovano obravnavo zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je UKC predlagal, da se nasprotno udeleženko sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo, saj iz dosedanjih obravnav nasprotne udeleženke in glede na aktualno stanje izhaja, da je že ogrožala svoje življenje in zdravje drugih ali huje ogrožala svoje zdravje in zdravje drugih, ter da je ogrožanje posledica duševne motnje. Nasprotna udeleženka hodi na zdravljenje v psihiatrično ambulanto k izbranemu zdravniku, zaradi duševne bolezni - paranoide shizofrenije, do zdravljenja je odklonilna, do duševne motnje nima uvida in se zdravi zgolj zaradi izrečenih ukrepov. Svojo medikamentozno terapijo je v preteklosti večkrat opustila, kar je privedlo do hujših poslabšanj psihičnega stanja z izrazito nepredvidljivostjo, v posledici slednjega pa je bila tudi večkrat nameščena v socialno varstveni zavod (ZVS).

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi materialnih določb Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) o nadzorovani obravnavi ter dejanskih ugotovitev, ki temeljijo na izvedenskem mnenju izvedenke A. A., dr. med. spec. psih., medicinske dokumentacije, zaslišanja nasprotne udeleženke in koordinatorke nadzorovane obravnave.

6. Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo. Nasprotna udeleženka se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, v preteklosti pa je tudi že huje ogrožala svoje zdravje in zdravje drugih. Slednje pa je posledica duševne motnje zaradi katere ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja, saj je še vedno bolezensko nekritična in odklonilna do psihiatričnega zdravljenja. V kolikor ne bi bila vključena v nadzorovano obravnavo, bi po mnenju izvedenke in njenega lečečega psihiatra, obstajala velika verjetnost, da bi opustila terapijo, kar bi vodilo v poslabšanje bolezni in ponovno hospitalizacijo. Nadalje je izvedenka zaključila, da se nasprotna udeleženka lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. Nadzorovana obravnava pa je tudi ključni dejavnik, ki pri nasprotni udeleženki preprečuje hospitalizacijo in institunalizacijo. Takšna oblika zdravljenja je, tudi po oceni sodišča druge stopnje, povsem primerna in nikakor ne pomeni razvrednotenja oziroma poniževanje nasprotne udeleženke.

7. Sodišče je nadalje v skladu s 85. členom ZDZdr določilo koordinatorje nadzorovane obravnave, ki izpolnjujejo vse pogoje, ki morajo biti kumulativno podani pri določitvi posameznika za koordinatorja nadzorovane obravnave.

8. Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje nima pomislekov do zaključka sodišča prve stopnje, da so kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za šestmesečno zdravljenje nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi brez privolitve (83. člen v zvezi z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr).

9. Ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožba nasprotne udeleženke in njenega pooblaščenca neutemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). O stroških postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.