Jedro

Tožnik je uveljavljal priznanje starostne pokojnine po ZPIZ-1, torej po splošnih predpisih in ne po ZPIZVZ. Slednji zakon zato niti ni mogel biti pravna podlaga za odločanje.

Glede na zavarovalno dobo tožnika pri toženi stranki ta v nobenem primeru ne bi izpolnjeval pogojev za priznanje pokojnine po ZPIZ-1, tudi če bi izpolnjeval starostni pogoj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev odločb tožene stranke, s katerimi je bila dokončno zavrnjena pravica tožnika do starostne pokojnine, za priznanje pokojninske dobe in za priznanje pravice do starostne pokojnine na podlagi ZPIZ-1. Ugotovilo je, da je bil tožnik, ki ni slovenski državljan, pri toženi stranki zavarovan le 3 leta in 11 mesecev, sicer pa pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu, kjer mu je bila od 1. 1. 1994 dalje priznana pravica do pokojnine. Tožnika tudi ni mogoče šteti za upravičenca po 2. členu ZPIZVZ.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Opozarja, da je odločitev v tem primeru v nasprotju s sodbami v nekaterih drugih primerih. Materialno pravo je bilo evidentno napačno uporabljeno na vseh stopnjah odločanja, predvsem zaradi neupoštevanja petega odstavka 2. člena ZPIZVZ. V pretežnem delu pa nato revizija povzema navedbe in stališča iz pravnih sredstev v drugih zadevah, ki naj bi bile z obravnavano primerljive.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožeča stranka sicer navaja, da vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov, torej tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar ne navede niti smiselno za katere kršitve naj bi šlo. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Sklicevanje revizije, pa tudi sodišča druge stopnje, na druge konkretne zadeve je neutemeljeno že zato, ker gre v obravnavani zadevi za popolnoma drugačno dejansko in pravno podlago. Tožnik je uveljavljal priznanje starostne pokojnine po ZPIZ-1, torej po splošnih predpisih in ne po ZPIZVZ (1). Slednji zakon zato niti ni mogel biti pravna podlaga za odločanje. Poleg tega pa iz dejanskih ugotovitev izhaja, da tožnik ni državljan Republike Slovenije in se ne more sklicevati na določbe ZPIZVZ, ki zagotavljajo pravice (le) slovenskim državljanom. Da bi tožnik izpolnjeval pogoje po drugi alineji prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ pa ni bilo niti zatrjevano niti ugotovljeno.

9. Minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine določa ZPIZ-1 v 36. členu in sicer minimalno starost ob dopolnjeni minimalni pokojninski dobi. Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije se v zavarovalno dobo (kot del pokojninske dobe), šteje čas, dopolnjen v zavarovanju pri (slovenskem) Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, razen če ni z ZPIZ-1 (torej ne z drugim zakonom) ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Glede na zavarovalno dobo tožnika pri toženi stranki tožnik v nobenem primeru ne bi izpolnjeval pogojev za priznanje po ZPIZ-1, tudi če bi izpolnjeval starostni pogoj (2).

10. Revizijske navedbe so neutemeljene, ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabljeno. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): V upravnem spisu je odločba tožene stranke z dne 21. 4. 2005 o zavrnitvi pravice do starostne pokojnine po ZPIZVZ, ni pa ne zatrjevano ne ugotovljeno, ali je tožnik zoper to odločbo vložil pritožbo in/ali tožbo, ta odločitev pa tudi ni predmet zahtevka v tem sporu.

Op. št. (2): Tožnik je rojen 6. 2. 1948 in ob vložitvi zahteve v letu 2006 starostnega pogoja ne bi izpolnjeval niti v primeru, če bi se mu upoštevala zaposlitev v JLA.