Jedro

Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. K. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da imata tožnika, kot njegova otroka, pravico do družinske pokojnine, glede na to, da izpolnjujeta tudi druge pogoje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku obeh tožnikov in odpravilo odločbi tožene stranke št. 34-4147705 z dne 14. 12. 2005 in z dne 27. 1. 2005 ter tožnikoma priznalo pravico do družinske pokojnine po pokojnem očetu M. K., umrlem zaradi posledic poškodbe izven dela dne 29. 5. 1992, od 1. 4. 2004 dalje. Toženi stranki je naložilo, da o odmeri in izplačevanju družinske pokojnine odloči s posebno odločbo v 60 dneh ter tožnikoma povrne stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z ugotovitvijo, da je bila tožnikoma priznana družinska pokojnina po pokojnem očetu pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini, vendar glede na obdobje njegovega zavarovanja pri tamkajšnjem zavodu v času, ko se je kot vojaški obveznik nahajal v Armadi BiH. To pa ne izključuje pravice tožnikov do uveljavljanja družinske pokojnine iz naslova očetovega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki v času od 10. 12. 1984 do 17. 12. 1986 in od 21. 12. 1987 do 21. 6. 1991 v skupnem trajanju pet let, šest mesecev in devet dni, upoštevaje, da je pokojni M. K. v letu 1992 umrl zaradi poškodbe izven dela.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pokojni M. K. v letu 1992 padel kot borec Armade BiH, ko je bil v tem svojstvu zavarovan za primer smrti pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Bosni in Hercegovini. Zato sta lahko tožnika uveljavljala družinsko pokojnino po njem le pri navedenem nosilcu zavarovanja, kjer jima je bila pravica do družinske pokojnine tudi priznana. Ker navedeni v času smrti ni bil zavarovan pri toženi stranki, tožnika pri njej ne moreta uveljavljati družinske pokojnine.

4. Tožnika sta v odgovoru predlagala zavrnitev revizije in soglašala z razlogi izpodbijane sodbe.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

7. Na podlagi prvega odstavka 250. člena ZPIZ zavarovana oseba praviloma uveljavlja pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri zavodu, pri katerem je bila zavarovana. Na podlagi 393. člena ZPIZ-1 osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavljajo pravice iz pokojninskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Enako lahko na podlagi tretjega odstavka tega člena uveljavljajo pravico do družinske oziroma vdovske pokojnine pod pogoji, ki jih določa ta zakon, družinski člani zavarovane osebe, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane. V prvem odstavku 109. člena ZPIZ-1 je kot edini pogoj za pridobitev družinske pokojnine po umrlem zavarovancu določeno, da je zavarovanec dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali najmanj deset let pokojninske dobe.

8. Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja kot pravno podlago za odločitev določbo drugega odstavka 250. člena ZPIZ-1, ki ureja uveljavljanje pravic za primer invalidnosti in smrti zavarovanca zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ta določba bi prišla v poštev le, če bi pokojni M. K. umrl zaradi poškodbe pri delu, torej če bi tožnika, kot njegova otroka, uveljavljala pravico na podlagi drugega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker pa z vidika zavarovanja pri toženi stranki ne gre za tak primer, sta nižji sodišči pravilno upoštevali določbo prvega odstavka 250. člena ZPIZ-1, torej da je navedeni umrl v posledici poškodbe izven dela, v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 393. člena ZPIZ-1. V takem primeru pa zavarovanje pri toženi stranki v času smrti zavarovanca ni predpisano kot pogoj za priznanje pravice do družinske pokojnine.

9. Pravilna je tudi presoja obeh sodišč, da za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. K. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da imata tožnika, kot njegova otroka, pravico do družinske pokojnine, glede na to, da izpolnjujeta tudi druge pogoje (1).

10. Glede na navedeno pri izdaji izpodbijane sodbe sodišče materialno pravo ni zmotno uporabilo. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbah prvega odstavka 155. člena ZPP.

Op. št. (1): Enaka stališča glede pravice do družinske pokojnine je Vrhovno sodišča zastopalo tudi v sodbah VIII Ips 136/2007 z dne 9. 9. 2008, VIII Ips 471/2007 z dne 26. 5. 2009 in VIII Ips 538/2007 z dne 21. 9. 2009.