Jedro

Sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, je sicer res ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (glede določitve obsega stikov med ml. A. A. in B. B. ter glede toženčeve preživninske obveznosti) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zaupalo hčerko pravdnih strank, mladoletno A. A., rojeno 27.2.2012, v varstvo in vzgojo materi C. C., stike z očetom pa je določilo na vsak torek od 15.00 do 19.00 ure in na vsako drugo soboto od 9.00 do 20.00 ure. Materi je naložilo, da je dolžna v primeru otrokove bolezni o tem pravočasno obvestiti očeta in mu predložiti originalno zdravniško potrdilo o bolezni, določilo, da se stiki izvajajo tako na območju Republike Slovenije kot na območju Republike Hrvaške ter očetu naložilo plačevanje preživnine za čas od vložitve tožbe v juniju 2016 do marca 2021, ko je o zadevi opravilo zadnji narok, v višini 242,00 EUR mesečno, za obdobje od aprila 2021 dalje pa v višini 320,00 EUR mesečno. Kar je tožnica zahtevala več oziroma drugače, je zavrnilo. S sklepom pa je zavrnilo toženčev ugovor zoper sklep z dne 4.12.2020 in ustavilo postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je tožnica vložila 30.11.2020. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da stranki nosita vsaka svoje, razen stroškov izvedencev, za katere je toženec dolžan tožnici povrniti 1.145,74 EUR.

2. Proti sodbi se pritožuje toženec po pooblaščenki. Izpodbija odločitev o stikih, kolikor ni bil določen njegov stik s hčerko tudi na ta način, da hčerka pri njem prespi, neobrazloženo predlaga, naj se določijo poletne počitnice ter zahteva, da naj se preživnina, ki mu je bila naložena, "ustrezno zniža".

3. Toženec zatrjuje, da stiki niso bili določeni na način, ki bi v največji možni meri spoštoval korist mladoletne A. A. Nobeden od izvedencev in niti Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ni ugotovil, da naj bi toženec ogrožal njen razvoj. A. A. je na stiku zadovoljna, dopolnila bo 9 let, pri tej starosti pa ni nič nenavadnega, če prespi pri očetu. Niti izvedenci niti sodba nimajo ustreznega zaključka glede tega, zakaj na dan izdaje sodbe ni mogoče določiti in definirati postopnega spanja, nenazadnje tudi tožnica izpostavlja, da ima oče sedaj odgovornejši in ustreznejši odnos do hčerke. Ni prezreti, da ima partnerko, ki ustrezno in ugodno vpliva na bivanje A. A. pri očetu. Zadnja izvedenka je predlagala zgolj dnevne stike zaradi izpostavljanja toženčevega uživanja alkohola, kar pa se je izkazalo za neutemeljeno. V postopku je izvedenka Č. Č. poudarila, da je toženec psihično stabilna oseba. Enako govorijo mnenja CSD, ki priporočajo celo več stikov, in sicer čez cel vikend. V začetku se ga je hči očitno bala zaradi razpada skupnosti z materjo, bala se je, da bo izgubila tudi njo, vendar je to po tolikem času moralo izzveneti. Za osebnostni razvoj A. A. je pomembno, da ima poleg rednih stikov z očetom tudi stike s prenočevanjem in na ta način vzdržuje čustveno vez z njim ter pridobiva različne izkušnje. Stiki, ki jih je določilo sodišče, posegajo v otrokovo pravico do rednega ritma izvajanja stikov, kar predstavlja za otroka stres. Ni jasno, kako bi lahko stiki čez noč predstavljali psihično obremenitev za A. A. Namen stikov je preprečiti odtujitev otroka z nerezidenčnim staršem. Psihično breme A. A. predstavlja odnos med očetom in materjo oziroma materino prepričanje, da oče ni vreden zaupanja, da je slab človek, da odnos z njim zato ni varen. Tekom postopka pa se je izkazalo, da oče zna poskrbeti za otrokove potrebe. Izvedenka D. D. je pri zaslišanju predlagala, naj se spanje po šestih mesecih postopno uvaja, sodišče pa ni obrazložilo, zakaj temu ni ugodilo. Glede preživnine pritožba zatrjuje, da niso bili upoštevani že plačani stroški, ki jih je toženec pokril do dneva izdaje sodbe. Dejstvo je, da je za A. A. kril stroške gimnastičnega kampa, očal, plačeval je vrtec, šolske položnice, plačuje ji italijanščino, denar ji je tudi fizično dal za kamp, plačuje E., kar vse pri izračunu preživnine ni bilo upoštevano. Tudi ni res, da ima take prihodke kot izhaja iz spisa. Toženec je skipper in že eno leto praktično nima posla, zato dobiva pomoč od države. Njegovi prihodki padajo, v letu 2020 je znašala razlika med njegovimi priznanimi prihodki in odhodki 5.010,00 EUR, kar je manj kot 500,00 EUR mesečno, leto prej pa je bila ta razlika 7.678,00 EUR, v letu 2018 pa 14.154,00 EUR. Dostavlja podatke še za leta 2015, 2016 in 2017. Avto, ki ga vozi, je na leasing in ni njegov, je star in ima več kot 200.000 kilometrov. Sodišče ni upoštevalo, da ima tudi stanovanjski kredit. Zaradi vsega navedenega je preživnina previsoko določena. Takega bremena ne bo zmogel. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o obsegu stikov med očetom in mladoletno A. A. sprejelo na podlagi dolgotrajnega in obsežnega dokaznega postopka in svojo odločitev tudi obširno in prepričljivo obrazložilo (11. do 22. točka obrazložitve sodbe). Svoje ugotovitve je zatem v točkah 23 do 25 sodbe še enkrat povzelo z zgoščenimi razlogi in se posebej skrbno opredelilo tudi do toženčevega stališča, da naj bi bili stiki s prenočevanjem deklici v korist. Razlogi sodbe temeljijo na mnenjih treh sodnih izvedencev in pričanju klinične psihologinje, ki je deklico v preteklosti obravnavala v svoji ambulanti. Drži, da je CSD med postopkom zagovarjal odločitev, naj stiki potekajo tudi z nočitvami, vendar je v zadnjem mnenju, ki ga je podal tudi na podlagi razgovora socialne delavke s A. A. (mnenje z dne 18.2.2021 na listovni št. 815 spisa), navedeno stališče, da so stiki, ki potekajo po začasni odredbi, torej brez nočitev pri očetu, deklici v korist, da ji ustrezajo in bodo v nadaljevanju prispevali k otrokovemu občutku varnosti pri očetu in k razvijanju njune medsebojne navezanosti. Drži tudi, da je sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja. Njun zaključek je, da bi prenočevanje povzročilo pri deklici čustveno stisko oziroma zanjo predstavljalo psihično obremenitev, po drugi strani pa se stikov na način, kot potekajo sedaj, veseli. V zvezi s predlogom, naj se odloči o njihovem postopnem razširjanju je sodišče prepričljivo zaključilo, da v tem trenutku na vprašanje, v kakšnem obsegu in kdaj naj se to zgodi, še ni mogoče odgovoriti in zato zaenkrat o prehajanju na ta način izvrševanja stikov še ni mogoče odločiti. Izvedenka je namreč predlog, naj se prenočevanje določi čez nekaj mesecev, pogojevala s stabilnim čustvenim razpoloženjem deklice, njenimi željami ter občutkom varnosti. V zvezi s tem vprašanjem se je prvostopenjsko sodišče opredelilo v 25. točki obrazložitve, razlogi so prepričljivi, argumentirani in k njim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Ne drži torej, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni odločilo, da naj se po šestih mesecih uvede tudi stik s prenočevanjem.

6. Tudi odločitev o preživnini pritožba ni uspela izpodbiti. Ne drži, da sodišče ni upoštevalo zneskov, ki jih je pritožnik plačal na račun otrokovih potreb do izdaje sodbe. V 33. točki obrazložitve je namreč izrecno zapisalo, da je upoštevalo, da je pritožnik delno pokrival stroške preživljanja mladoletne A. A. do konca marca 2021 in tudi katere ter v kolikšni višini, gre prav za tiste, na katere se sklicuje pritožba. Zato mu je za preteklo obdobje naložilo plačilo preživnine v višini 242,00 EUR mesečno, za čas od izdaje sodbe dalje pa v višini 320,00 EUR mesečno. Celovito je obravnavalo tudi toženčeve prejemke in s tem v zvezi njegove preživninske zmožnosti. V zvezi s temi je ugotovilo, da toženec živi v obnovljeni stanovanjski hiši, ima osebni avto višjega cenovnega razreda, je relativno mlad in zdrav ter dela zmožen in da njegova izpovedba o višini mesečnih prejemkov ni prepričljiva. Gre za samostojnega podjetnika, ki prosto razpolaga s sredstvi na poslovnem računu, upravlja z 62 plovili, ki jih oddaja v času poletne sezone in torej opravlja dejavnost, ki je glede na splošno znana dejstva najmanj v zadnjem obdobju zelo donosna.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, nepravilnosti ni ugotovilo, je v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).