Jedro

Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka (v obravnavanem primeru nepravilnost inšpekcijskega zapisnika) sama zase niso predmet revizijske presoje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad Novo mesto, št. U 06172-351/2016/3 z dne 29. 2. 2016. S to odločbo je prvostopni organ Zavetišču za male živali A odredil oskrbo štirih pasjih mladičev, starih približno štiri mesece, najdenih 20. 2. 2016 v gozdu X., last B. B., dosedanji lastnici trajno prepovedal lastništvo psov in odločil, da stroški v zvezi z izvršitvijo odločbe bremenijo lastnico. Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 0617-13/2016/10 z dne 26. 4. 2016, tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnil. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. 5. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014). Med drugim mora revidentka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidentka v reviziji kot pomembni pravni vprašanji navaja, _"ali je dopustno odločbo upravnega organa in sodbo Upravnega sodišča utemeljevati na listini, ki nima vseh sestavin, ki jih ZUP predvideva oz. zahteva (določbe 74 ZUP in nadaljnje) in "ali je dopustno, da se domnevne izjave strank, ki se nahajajo v takšnem zapisniku, štejejo kot njene izjave, kljub temu da niso ustrezno zabeležene, kot to ZUP predvideva, niso opremljene z vsemi podatki in zlasti podpisom stranke in ni praktično nikakršnega dokaza, da jih je stranka podala, sploh pa ne v smislu in s pouki, ki bi jih glede na določila ZUP morala biti deležna in bi se ji tudi moralo predočiti, v kakšnem smislu izjave sploh podaja?"_

8. Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka (v obravnavanem primeru nepravilnost inšpekcijskega zapisnika) sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej.

10. Revidentka v zvezi s tem pogojem navaja, da bo dolžna kriti stroške oskrbe štirih pasjih mladičev Zavetišča za male živali, kar bo močno poseglo v premoženjsko stanje njene družine, zaradi česar bo ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njenih otrok. Revidentka bi morala navesti ne le, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, temveč tudi konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanjo zelo hude, in vse to tudi izkazati. Revidentka tega ni storila, zato zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

11. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.