Jedro

Pravilna je razlaga sodišča prve stopnje, da je šteti kot zaščitno blagovno znamko po določbi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI blagovno znamko, ki je že registrirana in ne le prijavljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 9.9.2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Enota Ljubljana z dne 21.6.2002. Obenem pa je v 2. točki dopolnila izrek prvostopne odločbe v 1. točki izreka tako, da je na koncu stavka dodala besedilo: ker reklama ne predstavlja oblike in podobe zaščitene blagovne znamke ali logotipa. Tržna inšpektorica je z navedeno odločbo tožeči stranki prepovedala reklamiranje tobačnega izdelka - cigaret ... v poslovalnici ..., preko reklamnih materialov (plakatov), ki prikazujejo morje z ledeno goro, iz katerega se dviga odprta cigaretna škatla ... in s prikazom cigaretne škatle ... ter napisom ... (1. točka izreka), odredila takojšnjo odstranitev reklamnega materiala za navedeni tobačni izdelek (2. točka izreka), odločila, da je rok izvršitve odločbe z njenim prejemom (3. točka izreka), ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka).

Tožena stranka pritrjuje ugotovitvi organa prve stopnje, da je tožeča stranka reklamirala cigarete ... v obliki blagovne znamke, ki je bila sicer prijavljena, ne pa tudi registrirana. Pri svoji odločitvi se je oprla na 11. člen Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 57/96, v nadaljevanju: ZOUTI), glede pomena izraza registrirana blagovna znamka pa tudi na Zakon o industrijski lastnini. (Uradni list RS, št. 45/01 in 96/02, v nadaljevanju: ZIL-1). Poudarja, da ZOUTI ne more dati prijavitelju znamke, ki je šele v postopku registracije, več pravic, kot pa jih ima po ZIL-1. Pri tem je tožena stranka upoštevala tudi namen ZOUTI, ki je v tem, da se preprečuje škodljive posledice na zdravju zaradi kajenja ter določitev ukrepov za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov. V obravnavanem primeru je bilo reklamiranje prepovedano le iz razloga, ker reklama ne predstavlja oblike in podobe zaščitene blagovne znamke oziroma logotipa, zato je ukrep organa prve stopnje utemeljen na podlagi 20. člena ZOUTI.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je bil opravljen inšpekcijski pregled v poslovalnici ... 11.6.2002 zaradi kontrole reklamiranja tobačnih izdelkov. Iz ugotovitev tržne inšpektorice izhaja, da je K.K., d.o.o. prijavila blagovno znamko 12.4.2002 (škatla ...) in dne 7.5.2002 (morje iz katerega se dviga odprta škatla cigaret ... s cigaretno škatlo). Prav tako iz zapisnika izhaja, da je ta postopek še v teku. Prvostopni organ je izrekel ukrep na podlagi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI, ki dovoljuje reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa. Že iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu izhaja, da je K.K., d.o.o. prijavila navedeni znamki pri Uradu za intelektualno lastnino RS, vendar je ta postopek še v teku in tudi v tožbi tožnik ne trdi in ne dokazuje nasprotnega. Ker reklama, ki je predmet odločbe organa prve stopnje, ne predstavlja oblike in podobe zaščitene blagovne znamke ali logotipa, je odločba prvostopnega organa in posledično tudi izpodbijana odločba tožene stranke pravilna.

Zoper navedeno odločbo sodišča prve stopnje vlaga tožeča stranka pritožbo iz vseh v ZUS navedenih pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je na podlagi gramatikalne razlage 11. člena ZOUTI zaključiti, da je mogoče le reklamiranje v obliki in podobi registrirane blagovne znamke. K.K. d.o.o. je blagovno znamko ... prijavila 7.5.2002, blagovno znamko ... pa 12.4.2002. Nato pa je v skladu z 11. členom ZOUTI reklamirala tobačne izdelke v obliki in podobi zaščitenih blagovnih znamk. Če so torej reklamirani tobačni izdelki v podobi prijavljene, ne pa še registrirane blagovne znamke, ni namen ZOUTI v ničemer prizadet, ampak je, nasprotno dosežen. Omejitev vsebine reklamnih sporočil, ki jo zahteva 11. člen ZOUTI, je dosežena v trenutku, ko prijavitelj znamke oblikuje znak tako, da bo lahko registriran kot znamka. Kasneje v postopku registracije ga sploh ne sme več spreminjati, da bi na ta način eventualno kakorkoli izigral namen ZOUTI. Če bi bil zakonodajalec mnenja, da se namen ZOUTI lahko doseže le z reklamiranjem v obliki in podobi registrirane blagovne znamke, bi to izrecno zapisal, vendar pa tega ni storil. Meni, da je izraz "zaščitena blagovna znamka" glede na namen ZOUTI mogoče razlagati le tako, da je reklamiranje dovoljeno tudi v obliki in podobi prijavljene blagovne znamke. Zaščitena je namreč že prijavljena znamka. Nekatere pravice, na primer prednostna, se pridobijo že s prijavo znamke. In če se na podlagi prijave znamke pridobijo določene pravice, je nesporno, da takšna prijava znamke prek teh pravic uživa zaščito. In ker ZOUTI govori izključno o zaščiteni blagovni znamki, je s tem obsežen tudi pojem prijavljene blagovne znamke. Zato je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je zaščitena le registrirana blagovna znamka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke in prvostopnega organa odpravi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru je bil tožeči stranki izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi reklamiranja tobačnega izdelka, ker reklama ne predstavlja oblike in podobe zaščitene blagovne znamke ali logotipa. Po določbi 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI, veljavni v času odločanja upravnega organa prve stopnje je bilo namreč dovoljeno reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov v obliki in podobi zaščitene blagovne znamke ali logotipa. Pravilno je stališče prvostopnega sodišča in tudi upravnih organov obeh stopenj, da je reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov dovoljeno v podobi le " zaščitene" blagovne znamke ali logotipa in ni mogoča razlaga, kot jo navaja tožeča stranka, da to pomeni že od vložitve prijave znamke pri Uradu RS za intelektualno lastnino.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz namena ZOUTI in ZIL-1 izhaja, da zakonodajalec z besedilom 11. člena ZOUTI ni predvidel, da je dovoljeno reklamiranje že v obliki in podobi blagovne znamke, ki je šele prijavljena pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Določilo 11. člena ZOUTI uporablja besedo "zaščitena" znamka. Pri svoji odločitvi se je tožena stranka v zvezi s tem pravilno oprla na 76. in 103. člena ZIL-1 ter pravilno ugotovila, da se pravice iz blagovne znamke pridobijo z dnem vpisa v ustrezen register, to je ko je znamka registrirana. Pravilna je zato razlaga sodišča prve stopnje, da je šteti kot zaščiteno blagovno znamko po določilu 11. člena ZOUTI blagovno znamko, ki je že registrirana in ne le prijavljena.

Tožeča stranka v pritožbi ponavlja svoj ugovor, da že prijavljena znamka uživa določeno zaščito ter se pri tem sklicuje na določbe ZIL-1. Ugovor ni utemeljen. V izpodbijani odločbi ga je pravilno zavrnila že tožena stranka, da ima po določbah ZIL-1 znamka, ki je bila prijavljena prej, res prednostno pravico, ni pa mogoče te določbe razširiti do takšne mere, da bi prijavljena znamka postala sinonim za zaščiteno znamko. Prijavljena znamka zagotavlja le prednostno pravico, to je izključno pravico do pridobitve pravice, ki jo je prijavitelj zahteval, to pa pomeni, da je postopek pridobitve pravice do blagovne znamke v teku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Kadar sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti upravnega akta, kot je bilo to v tem primeru, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (3. odstavek 23. člena ZUS).