Jedro

Revident kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanje, ki v delu, v katerem sprašuje, kdo je lahko stranka upravnega postopka, v pravni teoriji in praksi ne vzbuja nobenih dvomov ali dilem, in se v tem delu, tako kot je zastavljeno, kot tudi v drugem delu, ko sprašuje, kdaj se lahko upravni postopki združijo v en postopek, nanaša le na vodenje upravnega postopka oziroma na njegovo pravilnost, kar pa samo zase ni predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1. V postopku revizije se zato ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. V posledici tega revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo in sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne B, št. 02112-320/2014-7 z dne 21. 1. 2015. Z navedenim odločbo in sklepom je prvostopenjski organ odločil: da se kot urejen evidentira del meje med tam navedenimi zemljišči; da se evidentirajo spremembe v postopku evidentiranja parcelacije (ukineta tam navedeni parceli in na novo vpišejo tam navedene parcele); da se za tam navedeno stavbo evidentira zemljišče pod stavbo v tam navedeni površini. Pritožbo tožnika zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 3532-2/2015-3-BO z dne 16. 10. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenju sodišču prve stopnje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.1 Teh revident ni izpolnil. Kot pomembno pravno vprašanje namreč navaja vprašanje, ki v delu v katerem sprašuje, kdo je lahko stranka upravnega postopka, v pravni teoriji in praksi ne vzbuja nobenih dvomov ali dilem, in se v tem delu, tako kot je zastavljeno, kot tudi v drugem delu, ko sprašuje, kdaj se lahko upravni postopki združijo v en postopek, nanaša le na vodenje upravnega postopka oziroma na njegovo pravilnost, kar pa samo zase ni predmet revizijske presoje. Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka namreč sama zase niso predmet revizijske presoje, saj presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1.2 V postopku revizije se zato ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. V posledici tega revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka.3 Tako je tudi izpostavljeno vprašanje, saj revident povezave med zatrjevano nepravilnostjo upravnega postopka (o tem, da ni stranka postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo in da postopki ne bi smeli biti združeni) in kršitvijo ZUS-1 (oziroma kršitvijo materialnega prava) ni ustrezno utemeljil. 7. Revident tudi ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.

8. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi moral revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena revident ni izpolnil. Kot zelo hudo posledico je navedel poseg v ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja, ker zaradi parcelacije zemljišča ne bo mogel v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kot sosed mejaš, varovati te svoje ustavne pravice. Ta navedba, ki temelji na hipotetičnih, bodočih in negotovih domnevah, niti verjetno ne izkazuje posega v ustavno pravico iz 72. člena Ustave Republike Slovenije. Velja pa revidentu pojasniti, da se pravica do zdravega okolja varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ti standardi in norme se upoštevajo tako v postopku sprejemanja prostorskih aktov kot pri odločanju o tem, ali so izpolnjeni normativni pogoji za konkreten poseg v prostor. Prostorski akti tako že s svojimi konkretnimi rešitvami zagotavljajo ohranjanje zdravega življenjskega okolja in določajo tudi pogoje in ukrepe, ki jih je dolžan organ ob odločanju o izdaji dovoljenja za poseg v prostor upoštevati. Varstvo življenjskega okolja se zagotavlja s presojo skladnosti posega v prostor s prostorskim aktom in s spoštovanjem celotne normativne ureditve, ter je ne le obveznost ampak tudi namen postopka izdaje dovoljenja za poseg v prostor. To varstvo pa ni zagotovljeno le v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak tudi v inšpekcijskih in civilnih sodnih postopkih.

10. Glede na navedeno revident pogojev za dovoljenost revizije ni izkazal, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Primerjaj s sklepi Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015. 2 Tako Vrhovno sodišče že v sodbi X Ips 1233/2004 z dne 24. 5. 2007 in nadaljnji sodni praksi. 3 O tem Vrhovno sodišče npr. v sklepu X Ips 368/2014 z dne 23. 3. 2016.