Jedro

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti je za začetek teka roka za odpoved odločilen datum, ko delodajalec od pristojne komisije prejme mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sami krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 6. 2008. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Tožniku – invalidu III. kategorije, je bila pravilno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi invalidnosti po 4. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), pri tem pa ni bil prekoračen odpovedni rok iz šestega odstavka istega člena.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da šesti odstavek 88. člena ZDR določa, da mora delodajalec podati odpoved o zaposlitvi najkasneje v 6 mesecih od nastanka odpovednega razloga. Razlog za odpoved je nastal z odločbo ZPIZ z dne 14. 10. 2005, zato je odpoved z dne 17. 6. 2008 prepozna. Mnenje komisije pri ZPIZ za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 6. 2008 se ne more upoštevati kot datum nastanka odpovednega razloga, saj ne odloča o invalidnosti. Komisija bi morala podati mnenje v roku 6 mesecev od nastanka razloga.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlagata njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. V 4. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR je določeno, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi njegove nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (zaradi invalidnosti). Po določbi prvega odstavka 102. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) lahko delodajalec invalidu II. ali III. kategorije odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s skrajšanim delovnim časom. Na podlagi določbe prvega odstavka 103. člena ZPIZ-1 pri delodajalcu, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev, obstoj teh razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovi komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: komisija). Pri tem je potrebno upoštevati še določbo četrtega odstavka 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI (Ur. l. RS, št. 63/2004 in naslednji), na podlagi katere lahko delodajalec, če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, o čemer odloči komisija v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prav tako redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.

8. Po presoji revizijskega sodišča je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti podana pravočasno. V šestem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz obravnavanega razloga za začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi odločilen datum, ko je tožena stranka od pristojne komisije prejela mnenje, v katerem je ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovila obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga. Pred pridobitvijo tega mnenja glede na citirane določbe ZDR, ZPIZ-1 in ZZRZI obravnavani razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ni obstajal, tožena stranka pa se pred prejemom tega mnenja z odpovednim razlogom tako tudi ni mogla seznaniti (enako stališče že v zadevi VIII Ips 143/2008).

9. Ker revident ni uspel s tožbenim zahtevkom glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, sta posledično neutemeljena tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.

10. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Ker je bil odgovor na revizijo tožene stranke vložen v sporu o prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa v takšnem sporu krije svoje stroške ne glede na izid postopka (peti odstavek 41. člena ZDSS-1), tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.