Jedro

Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica trdi, da je bil toženec v prodajni pogodbi naveden kot („slamnati“) prodajalec samo zato, ker je bil v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik, dejansko pa je bil posrednik pri nakupu nepremičnine med tožnico in J. G. J.G. naj bi bil pravi lastnik nepremičnine, ki pa se ni vpisal v zemljiško knjigo, in zato dejanski prodajalec. J.G. se ni vpisal v zemljiško knjigo iz razloga, ker bi tožnica imela težave pri nakupu zemljišča. J.G. je bil namreč kmet in bi zemljišče spadalo pod zaščiteno kmetijo. Prav tako naj bi bil nakup nepremičnine hitreje končan, če bi sklenila pogodbo s tožencem, ki je že bi vpisan v zemljiško knjigo, kot pa v primeru, da bi se moral v zemljiško knjigo vpisovati še J.G. Tožnica se je tako glede prodaje nepremičnine ves čas dogovarjala s tožencem. Tožnica je z njim sklenila prodajno pogodbo in mu plačala za zemljišče 60.000 DEM. Ko je po nakupu zemljišča hotela od J.G. kupiti še dodatno nepremičnino, je izvedela, da je J.G. prodal prvo zemljišče za 30.000 DEM in ne za 60.000 DEM. Tožnica v tej pravdi zahteva od toženca vračilo 30.000 DEM kupnine. Ker je bil J.G. dejanski lastnik in prodajalec, ki je želel prodati nepremičnino za 30.000 DEM, je toženec neupravičeno obogaten.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice na vračilo kupnine zavrnilo. Ugotovilo je, da J.G. ni bil lastnik nepremičnine.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in pri tem navedlo še dodatne razloge za zavrnitev zahtevka. Po presoji sodišča druge stopnje, ob dejstvu, da je tožnica s tožencem sklenila pogodbo, v kateri sta se dogovorila za plačilo 60.000 DEM, tožnica pa pogodbe ne izpodbija, niti ni pravne podlage za vračilo kupnine.

4. Revizijo vlaga tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da lahko zahteva vračilo kupnine, če se ugotovi, da je bil toženec zgolj posrednik pri poslu. Da je bil toženec zgolj posrednik pri poslu, pa izhaja iz tega, da je bil lastnik nepremičnine J.G. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se njenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka je sklepčnost. Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je torej logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Če te povezave ni, obstaja nasprotje med tožbenimi trditvami in tožbenim predlogom, in je zato treba takšen tožbeni zahtevek zavrniti. Ali povedano drugače: sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prava za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.

8. Glede na zgoraj povzeto tožničino trditveno podlago (prim. 1. točko te obrazložitve) je po presoji revizijskega sodišča tožbeni zahtevek nesklepčen. Če bi se namreč izkazale trditve tožnice za resnične, torej, da je bil J.G. lastnik nepremičnine, ki je želel prodati nepremičnino za 30.000 DEM, toženec pa posrednik, ki jo je prodal za 60.000 DEM, bi to bilo za utemeljenost tožničinega zahtevka popolnoma nepomembno. Kot je tožnici že pravilno pojasnilo sodišče druge stopnje, bi lahko v primeru resničnosti tožničine trditvene podlage izročitev celotne kupnine (še 30.000 DEM) od toženca zahteval le J.G. Glede na to, da je tožnica s tožencem sklenila pogodbo za 60.000 DEM in mu jih je tudi izročila, bi lahko zahtevala vračilo kupnine le v primeru izpodbijanja pogodbe (zmote), napak predmeta pogodbe, vendar pogodbe ne izpodbija, prav tako tudi ne uveljavlja znižanja kupnine. Sodišči sta tako pravilno zavrnili zahtevek tožnice.

9. Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).