Jedro

Razlika med ureditvami skozi čas je v tem, kdaj je moral izvršitelj oziroma kandidat za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo; v nobenem primeru pa ni smel opravljati službe izvršitelja brez sklenjene zavarovalne pogodbe, kot jo sedaj predpisuje določba prvega odstavka 285. člena ZIZ.

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja opravlja minister, pristojen za pravosodje. V okvir takega nadzora sodi tudi preverjanje, ali ima izvršitelj ustrezno zavarovano svojo poklicno odgovornost.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka povrne škodo v višini 46.884,57 EUR, ki ji jo je povzročil izvršitelj v izvršilnem postopku.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 30/2018-8 z dne 15. 5. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali Republika Slovenija na podlagi 26. člena Ustave RS odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo povzroči izvršitelj upniku v izvršilnem postopku s svojim protipravnim ravnanjem (ker ni preverila sklenjenega zavarovanja izvršitelja, ker ni zahtevala od izvršitelja ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti in ker ga ni razrešila, ker ni imel sklenjenega ustreznega zavarovanja).

4. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017); zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. členaZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E. **Relevantno dejansko stanje**

7. Izvršitelj A. A. je na podlagi sklepa o izvršbi dne 19. 10. 2015 zarubil premične stvari tožnikovega dolžnika, jih dne 4. 11. 2015 prodal na javni dražbi, prejel na fiduciarni račun kupnino v višini 48.073,47 EUR, si obračunal stroške v višini 1.188,90 EUR1; razlike (vtoževanih 46.884,57 EUR) pa ni nakazal tožniku, pač pa si jo je prisvojil (dvignil s fiduciarnega računa).

8. Izvršitelj ni imel sklenjenega zavarovanja za poklicno odgovornost, pač pa le zavarovanje za škodo zaradi poškodovanja oseb ali stvari. Tožnik zato ni uspel z zahtevkom do zavarovalnice.

**Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje**

9. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je izvršitelj nosilec javnih pooblastil v smislu 26. člena Ustave RS. Dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja v skladu z ZIZ kot javno službo in kot samostojno zasebno dejavnost. Tožena stranka je odgovorna za škodo, ki jo je povzročil zato, ker ni preverila, ali je imel izvršitelj sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti. Če bi preverila ustreznost sklenjenega zavarovanja, bi dosegla bodisi sklenitev pravilnega zavarovanja bodisi ga ne bi imenovala za upravitelja. Tožniku v nobenem od teh primerov primeru ne bi nastala škoda.

10. Drugostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da določba 26. člena Ustave RS ne določa, da je država neposredno odškodninsko odgovorna za protipravno ravnanje nosilca javnih pooblastil (ali organa lokalne skupnosti), temveč je z ustavno določbo le na načelni ravni urejena pravica do odškodnine. Izvršitelji za povzročeno škodo odgovarjajo samostojno in imajo za ta namen tudi zakonsko predpisano obveznost sklenitve zavarovanja poklicne odgovornosti.

11. Država bi po stališču drugostopenjskega sodišča lahko odškodninsko odgovarjala le za svoje lastno ravnanje. Izvršitelj A. A. je bil za izvršitelja imenovan pred uveljavitvijo novele ZIZ-G iz leta 2014, ki je kot pogoj za imenovanje izvršitelja predpisala sklenitev zavarovanja poklicne odgovornosti, kar pomeni, da je izpolnjeval vse takratne zakonsko predpisane pogoje iz prvega odstavka281. člena ZIZ. Novela tudi ni predpisovala preverjanja ustreznosti sklenjenega zavarovanja za že imenovane izvršitelje, kakršen je bil A. A. **Revizijske navedbe**

12. Revident se s sklicevanjem na drugi odstavek 26. člena Ustave RS, po katerem ima oškodovanec pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil, zavzema za neposredno odškodninsko odgovornost države v vseh primerih iz prvega odstavka 26. člena Ustave RS. Nesprejemljivo naj bi bilo tudi stališče pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni bila dolžna preverjati ustreznosti izvršiteljevega zavarovanja odgovornosti. Z novelo ZIZ-G naj bi bil dodan 286.a člen, ki določa razrešitev izvršitelja, ki ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje.

13. Tožena stranka v odgovoru na revizijo najprej obširno pojasnjuje svoje stališče, da država ne odgovarja neposredno za dejanja nosilcev javnih pooblastil, nato pa pojasnjuje genezo zakonske ureditve izvršbe in zavarovanja. Navaja, da je bil A. A. imenovan za izvršitelja v letu 2000 in je takrat tudi začel opravljati službo upravitelja. Opisuje zavarovalno polico, ki naj bi bila sklenjena za deset let (do leta 2013) in naj ne bi vzbujala dvomov o njeni ustreznosti. Poleg tega zakon državi naj ne bi dajal podlage za neposredno preverjanje vsebine pogodbe o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti. Toženi stranki niti ni jasno, kaj konkretno ji tožeča stranka v tem kontekstu očita, saj le na splošno pove, da zavarovanje naj ne bi bilo ustrezno.

**Razlogi za ugoditev reviziji**

14. Dopuščeno vprašanje temelji na predpostavki, da je bilo ravnanje tožene stranke (Ministrstva za pravosodje) protipravno. Protipravno naj bi bilo zato, ker ni preverila, ali ima izvršitelj sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti, ker ni zahtevala, da ga sklene, in ker ga ni razrešila, ker ni imel sklenjenega ustreznega zavarovanja.

15. Po določbi tretjega odstavka 288. člena ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/1998), ki je veljala v času, ko je bil A. imenovan za upravitelja (to je 28. 2. 2000), je moral izvršitelj pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren. Novela ZIZ-A (Ur. l. RS, št. 75/2002), ki je začela veljati 21. 9. 2002 in je celovito spremenila določbe o izvršiteljih, je v 115. členu določila, da mora izvršitelj pred prisego skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren (prvi odstavek 285. člena ZIZ). Zahtevo, da ima izvršitelj oziroma kandidat za izvršitelja sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz 285. člena ZIZ, že ob imenovanju, je določil ZIZ-J (Ur. l. RS, št. 53/2014), tako da je spremenil prvi odstavek 281. člena (nova 9. točka) in prvi odstavek 285. člena ZIZ. Sprememba je začela veljati 30. 7. 2014 in velja še danes.

16. Razlika med ureditvami skozi čas je v tem, kdaj je moral izvršitelj oziroma kandidat za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo; v nobenem primeru pa ni smel opravljati službe izvršitelja brez sklenjene zavarovalne pogodbe, kot jo sedaj predpisuje določba prvega odstavka 285. člena ZIZ (oziroma pred tem določba tretjega odstavka 288. člena ZIZ).

17. Po določbi prvega odstavka 297. člena ZIZ, ki je veljala v času, ko si je izvršitelj prisvojil tožnikov denar, in velja še danes, opravlja nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja minister, pristojen za pravosodje.2 V okvir takega nadzora sodi tudi preverjanje, ali ima izvršitelj A. A. ustrezno zavarovano svojo poklicno odgovornost. ZIZ od novele ZIZ-J dalje v 1. točki prvega odstavka 286.a člena v zvezi z 9. točko prvega odstavka 281. člena in285. členom ZIZ določa, da minister, pristojen za pravosodje, izvršitelja med drugim razreši tudi, če nima sklenjene zavarovalne pogodbe za škodo, za katero je odgovoren. Nobenega razloga ni za to, da to ne bi veljalo za vse izvršitelje, ki opravljajo službo izvršitelja, ne glede na to, kdaj so bili imenovani za izvršitelja. Navedeno gotovo govori v prid gornjemu stališču, zato ni mogoče pritrditi stališču pritožbenega sodišča, da ZIZ ni predpisoval preverjanja ustreznosti sklenjenega zavarovanja za A. A. Tudi ne drži stališče tožene stranke, da preverjanje ne sega tako daleč, da bi se moralo Ministrstvo za pravosodje prepričati o ustreznosti zavarovanja. Preverjanje, ki bi se zadovoljilo s tem, da je imel A. A. sklenjeno zavarovanje, ne glede na to, kakšno je bilo, bi očitno zgrešilo smisel preverjanja.

**Odločitev o reviziji**

18. Po obrazloženem se je izkazalo, da sodba sodišča druge stopnje ne vzdrži materialnopravnega preizkusa. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožba ni bila v celoti presojana, je bilo treba reviziji ugoditi, sodbo sodišča druge stopnje razveljaviti in mu zadevo vrniti v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

**Odločitev o stroških postopka**

19. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka165. člena ZPP.

1 To je razvidno iz izvršiteljevega obračuna – priloga A 10 sodnega spisa. 2 ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/1998) je v 293. členu določal, da nadzor nad poslovanjem izvršiteljev opravljajo enkrat letno predsedniki okrožnih sodišč, na območju katerih izvršitelji opravljajo dejanja izvršbe in zavarovanja.