Jedro

Ker se je prvotna sodba opirala na odločbo drugega organa (organov ZPIZ), ta pa je bila pravnomočno odpravljena (pravilno: spremenjena), sta bili sodišči v obnovljenem postopku dolžni upoštevati tako spremenjeno odločbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti. Ugotovilo je (v obnovljenem postopku), da je tožnik upravičeno odklonil podpis ponujene pogodbe o zaposlitvi, ker ponudba nove zaposlitve ni bila v skladu z omejitvami iz odločbe o njegovi preostali delazmožnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z zaključkom, da odklonitev podpisa nove pogodbe o zaposlitvi ne more imeti za posledico zakonitega prenehanja delovnega razmerja.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožniku ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ponudila ustrezno delovno mesto, in sicer „učitelj v oddelku podaljšanega bivanja“, ki je bilo v skladu s tožnikovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno usposobljenostjo. Obe sodišči naj bi prezrli dopolnilno izvedeniško mnenje ZPIZ z dne 8. 7. 2009 in mnenje invalidske komisije z dne 3. 7. 2009, kjer je ugotovljeno, da je delovno mesto ustrezno. Sodišči naj bi neutemeljeno oprli odločitev na izvedeniško mnenje Komisiji za fakultetno-izvedeniška mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je bilo pridobljeno v socialnem sporu. V tem sporu tožena stranka ni sodelovala v postopku kot stranka, zato se sodba v socialnem sporu ne more raztezati na sodbo v delovnem sporu. Materialnopravno zmotno naj bi bilo stališče, da delovno mesto učitelj v podaljšanem bivanju za tožnika ni bilo ustrezno. Tožnik je kljub drugačni odločitvi sodišča (ki tožniku priznava pravico do skrajšanega delovnega časa na prejšnjem delovnem mestu, za razliko od ZPIZ, ki je tožniku priznala pravico do premestitve) še vedno invalid III. kategorije. V času odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka razpolagala z odločbo, da mora tožniku kot invalidu III. kategorije zagotoviti premestitev na drugo delovno mesto in prav to je tudi storila. Sodišči nista pojasnili, zakaj naj bi bilo ponujeno delovno mesto neustrezno, zato sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih. Revidentka predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka oziroma podrejeno razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje ali obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija uveljavlja bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ni podana. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih. Če so ti razlogi zmotni (revident meni tako), gre za zmotno uporabo materialnega prava in ne za bistveno kršitev.

8. Revizija pavšalno uveljavlja tudi „kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP“, vendar ne navede, v zvezi s katero določbo ZPP naj bi jo sodišči zagrešili. Zato tako uveljavljanega revizijskega razloga ni mogoče obravnavati.

9. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

10. Tožniku je bila z odločbo ZPIZ št. 211052148 z dne 29. 9. 2008 kot invalidu III. kategorije priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Na podlagi dokončne odločbe (organ druge stopnje ZPIZ je potrdil odločbo organa prve stopnje 2. 2. 2009) je tožena stranka tožniku 30. 7. 2009 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu učitelja športne vzgoje zaradi invalidnosti in mu sočasno ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto učitelj v oddelku podaljšanega bivanja (učitelj v OPB). Tožnik je podpis nove pogodbe odklonil, zato mu je delovno razmerje pri toženi stranki po poteku 150 dnevnega odpovednega roka prenehalo. Sodišče prve stopnje je s sodbo Pd 338/2009 z dne 10. 1. 2011 tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka ravnala v skladu z dokončno odločbo ZPIZ, da je preverila ustreznost delovnega mesta učitelj v OPB, da je bilo to delovno mesto ustrezno in da je podpis nove pogodbe o zaposlitvi tožnik neutemeljeno odklonil. Sodišče druge stopnje je tako odločitev potrdilo s sodbo Pdp 285/2011 z dne 13. 5. 2011. 11. Tožnik je 25. 10. 2011 vložil predlog za obnovo postopka iz razloga po 9. točki 394. člena ZPP. Odločbi ZPIZ sta bili namreč s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Ps 563/2009 z dne 7. 9. 2011 odpravljeni, tožniku pa je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, to je učitelj športne vzgoje z omejitvami in s polovičnim delovnim časom. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 3. 2012 predlogu za obnovo postopka ugodilo in razveljavilo predhodno sodbo z dne 10. 1. 2011, „v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča“ z dne 13. 5. 2011 (pravilno: razveljaviti bi moralo tudi to sodbo). Sodišče druge stopnje je sklep potrdilo.

12. V obnovljenem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Pojasnilo je, da je tožena stranka sicer korektno upoštevala prvotno odločbo ZPIZ in tožniku zagotovila premestitev, vendar pa da jo je tožnik glede na odločitev v socialnem sporu upravičeno odklonil. V zadevi I Ps 563/2009 je bilo ugotovljeno, da bi delo za tožnika izven področja športne vzgoje predstavljalo tveganje za poglobitev depresije in intenziviranje anksioznosti, zaradi česar sta bili odločbi ZPIZ spremenjeni tako, da je tožnik še vedno zmožen za svoje delo učitelja športne vzgoje, le z omejitvami in s polovičnim delovnim časom. Ker je tožena stranka tožniku ponudila drugo delovno mesto in ne delovnega mesta, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ni ravnala v skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPIZ-1 in prvim odstavkom 40. člena ZZRZI. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker je tožnik utemeljeno odklonil podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ni v skladu z odločbo o njegovi preostali delazmožnosti.

13. Revizija neutemeljeno vztraja, da nižji sodišči sodbe, izdane v socialnem sporu, ne bi smeli upoštevati. Sodišče prve stopnje je dovolilo obnovo postopka v skladu z 9. točko 394. člena ZPP, ki določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Ker se je prvotna sodba opirala na odločbo drugega organa (organov ZPIZ), ta pa je bila pravnomočno odpravljena (pravilno: spremenjena), sta bili sodišči v obnovljenem postopku dolžni upoštevati tako spremenjeno odločbo.

14. To, da tožena stranka v socialnem sporu ni bila stranka in ni imela vpliva na odločitev organov ZPIZ, na dolžnost sodišča, da upošteva novo nastalo situacijo, ne vpliva. Tožena stranka je imela možnost vplivati na izid v ponovljenem postopku v tem delovnem sporu, na kar je opozorilo sodišče druge stopnje v sklepu z dne 27. 9. 2011, ko je poudarilo, da bo predmet presoje v obnovitvenem postopku vprašanje, v kolikšni meri odprava dokončnih odločb ZPIZ vpliva na odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter vprašanje, kakšne obveznosti so z navedeno odločbo toženi stranki kot delodajalcu naložene. V obnovljenem postopku je tožena stranka vztrajala le, da je storila vse, kar ji je bilo v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi naloženo. Ni pa niti navajala niti predlagala ničesar, kar bi eventualno upravičilo njeno ravnanje tudi v spremenjenih razmerah (1).

15. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je odločitev sodišča druge stopnje, ki potrjuje sodbo sodišča prve stopnje, in sicer da ni bilo podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravilna. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

16. Tožnik v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP krije sam svoje stroške odgovora na revizijo.

Op. št. (1): npr. da dela učitelja športne vzgoje z omejitvami iz sodbe v socialnem sporu ni mogoče zagotoviti