Jedro

Pogoj za ugotavljanje posestnih meja med parcelami v mejnem ugotovitvenem postopku je soglasje o posestnih mejah med lastniki oziroma uporabniki parcel, ugotovitveni zapisnik (14. člen Zakona o zemljiškem katastru) pa je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Ugotovitveni zapisnik ni upravna odločba, katere zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, pač pa listina, ki izkazuje soglasje o parcelnih mejah, njegove resničnosti in pravilnosti pa ni mogoče ugotavljati v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točko izreka) je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23.4.2001, in zadevo vrnilo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije v ponoven postopek. S 1. točko izreka navedene odločbe je tožena stranka s popravo napake v izreku odločbe Območne geodetske uprave Ljubljana z dne 28.2.2001, odločila, da se ta glasi: "V grafičnem delu zemljiškega katastra k.o. 1701 I.L. se vriše meja med parc. št. 92 in 98 kot je bila vrisana pred 28.7.1986, to je tako, kot jo je izkazoval katastrski načrt, preden je bil uveden mejni ugotovitveni postopek ugotavljanja predmetne posestne meje.", z 2. točko izreka pa je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper navedeno prvostopno odločbo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema dejansko stanje: Novembra 1985 se je na tožnikovo zahtevo začel mejni ugotovitveni postopek za ugotovitev posestne meje med parcelami k.o. I.L., št. 92 in št. 93, ki sta tožnikova last in št. 98, ki je last G. in M.P. (stranki z interesom). Izdana je bila odločba Območne geodetske uprave Ljubljana z dne z dne 14.1.1987, o spremembi stanja na parceli št. 92 k.o. I.L., v zemljiškem katastru (katastrskem načrtu) je bil vrisan spremenjeni potek meje, ki ga izkazuje načrt novega stanja z dne 30.12.1986. Zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku (z dne 28.7.1986) so podpisali: tožnik za parceli št. 92 in št. 93, M.P. za parcelo št. 98 in C.M. za parcelo št. 91. Dne 28.2.2001 je prvostopni organ izdal na vlogo strank z interesom odločbo, da se v grafičnem delu zemljiškega katastra vriše meja tako, kot je bila vrisana pred uvedbo mejnega ugotovitvenega postopka, ker G.P., solastnica parcele št. 98, ni podpisala ugotovitvenega zapisnika oziroma je 10.5.1995 dala le pogojno soglasje. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da nepodpisan ugotovitveni zapisnik še ne pomeni neveljavnosti, saj vsebujeta Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86; ZZkat), ki je veljal v času odločanja v upravnem postopku, in na njegovi podlagi izdano Navodilo za ugotavljanje in za mejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76, 6/87, 52/00; Navodilo) določbe, ki urejajo situacijo, ko katera stranka ni bila navzoča na kraju mejnega ugotovitvenega postopka oziroma ni podpisala ali ni hotela podpisati ugotovitvenega zapisnika. Okoliščine, ki bi kazale, zakaj G.P. ni podpisala ugotovitvenega zapisnika, pa v upravnem postopku niso bile ugotovljene, zato je tožena stranka odločila preuranjeno. V ponovljenem postopku bo zato morala tožena stranka v smislu 13., 14 in 15. člena ZZkat natančno ugotoviti razloge, zakaj ugotovitvenega zapisnika ni podpisala tudi G.P. oziroma, ali so bili podani pogoji za veljavno ugotovitev poteka meje tudi brez njenega podpisa.

Stranki z interesom vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Zatrjujeta, da G.P. ni bila vabljena na kraj mejnega ugotovitvenega postopka. To izhaja iz ugotovitvenega zapisnika in ni mogoče slediti stališču sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka ugotoviti, zakaj ni bila vabljena. Razlogi sodišča prve stopnje so v medsebojnem nasprotju, saj sodišče prve stopnje navaja, da je podlaga za evidentiranje meje le pravilno sestavljen in od vseh prizadetih lastnikov podpisan ugotovitveni zapisnik, v nadaljevanju pa trdi, da je ta v obravnavani zadevi pomanjkljiv. Če je ugotovitveni zapisnik pomanjkljiv, ne more biti zakonita podlaga za evidentiranje meje. Zaključek sodišča prve stopnje je zato preuranjen.

V odgovoru na pritožbo navaja tožnik, da G. in M.P. nimata pravnega interesa za sodelovanje v obravnavanem upravnem sporu, ker je bila zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek pa tudi nimata pravnega interesa za pritožbo. Sicer pa je pomembno ugotoviti razloge, zakaj G.P. ni podpisala ugotovitvenega zapisnika. On in stranki z interesom so namreč že leta 1985 ustno sklenili pogodbo in zamenjali del svojih zemljišč, ugotovitveni zapisnik pa je posnetek te menjave. Prišlo pa je tudi do konvalidacije oblično pomanjkljive pogodbe, kar je ugotovitveni zapisnik, saj je G.P. vedela za zamenjavo zemljišč in se z njo tudi strinjala. To je ugotovilo v nepravdnem postopku že Okrajno sodišče v Ljubljani, iz odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 13.6.1996 pa tudi izhaja, da je bil G.P. poslan načrt novega stanja in da mu ni nasprotovala. Vsebina ugotovitvenega zapisnika je v zemljiški knjigi bila izvedena že leta 1987. Pritožba ni utemeljena.

Po podatkih upravnih spisov sta G. in M.P. sodelovala v upravnem postopku, saj sta upravna organa odločila o njuni zahtevi za vris posestne meje v zemljiškem katastru med parcelama št. 98 in št. 92 k.o. I.L., podani 30.7.1997. Zato jima v upravnem sporu, ki ga je sprožil J.C., lastnik parcele št. 92 k.o. I.L., gre tudi po presoji pritožbenega sodišča položaj stranke z interesom. Pritožbeno sodišče jima priznava pravni interes za pritožbo, saj s sodbo sodišča prve stopnje zadeva ni bila samo vrnjena v ponoven postopek, kot to navaja tožnik v odgovoru na pritožbo, pač pa je bila tudi odpravljena odločba tožene stranke, s katero je bilo njuni zahtevi ugodeno. Zato je šteti, da učinkuje odločitev sodišča prve stopnje v njuno škodo.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Pravilna je tudi ugotovitev, da je tožena stranka odločila preuranjeno, niso pa pravilni razlogi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo to ugotovitev in tudi ne napotki za odločanje tožene stranke v ponovnem postopku. Zato pritožbeno sodišče daje naslednje razloge in napotke: Določbe ZZkat in Navodila so v obravnavanem primeru pravna podlaga za ugotavljanje in zamejničenje posestne meje. V 1. odstavku 14. člena ZZkat je določeno, da se v mejnem ugotovitvenem postopku s soglasjem vseh prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovijo in zamejničijo mejne točke na posestnih mejah parcele. Po dokončanih opravilih iz 1. odstavka 14. člena ZZkat sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki, tako sestavljen ugotovitveni zapisnik pa je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi (2. in 3. odstavek 14. člena ZZkat). Pogoj za ugotavljanje posestnih meja med parcelami v mejnem ugotovitvenem postopku je torej soglasje o posestnih mejah med lastniki oziroma uporabniki parcel, ugotovitveni zapisnik pa ni upravna odločba, katere zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s pritožbo, pač pa listina, ki izkazuje soglasje o parcelnih mejah, njene resničnosti in pravilnosti pa ni mogoče ugotavljati v upravnem postopku. Po 2. odstavku 30. člena ZZkat je v upravnem postopku pritožba dovoljena le zoper odločbo, izdano v zvezi s spremembami zemljiško-katastrskega operata. Za primer, da je meja v zemljiškem katastru že evidentirana, pa je v Navodilu tudi določba (8. člen), da tako evidentirane meje ni mogoče ponovno ugotavljati, razen, če je bila z odločbo pristojnega organa ali s sodbo sodišča določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka.

Glede na navedeno bo v ponovnem postopku tožena stranka morala izhajati iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, ki ga potrjujejo tudi listine v upravnih spisih in tudi ni sporno, in sicer, da je bila v obravnavnem primeru po ugotovitvenem zapisniku z dne 28.7.1986 meja že evidentirana v zemljiškem katastru in da ob takem dejanskem stanju v ZZkat in Navodilu ni pravne podlage za spremembo evidentiranega stanja v zemljiškem katastru, razen če je določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka. Da bi bila v obravnavnem primeru določena obnova mejnega ugotovitvenega postopka ali da bi bila v sodnem postopku izpodbita resničnost in pravilnost ugotovitvenega zapisnika, pa v predloženih spisih ni podatka.

Ker pritožnika nista navedla v čem naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preverilo, ali je sodišče prve stopnje storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 72. člena ZUS in ugotovilo, da takšne kršitve ni.

Pritožbeni razlog zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten. Ta pritožbeni razlog je po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja, že v podatkih upravnih in sodnih spisov pa je imelo podlago za sprejem odločitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.