Jedro

Revizijske navedbe o usodi ovadbe tožene stranke niso pomembne za odločitev. Sodišče v delovnem sporu namreč lahko samo presoja in ugotavlja, ali ima določena kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, v povezavi s 5. in 154. členom ZJU) ne glede na odločitev upravičenega tožilca o kazenskem pregonu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 1. 2013, sklepa o prepovedi opravljanja dela z istega datuma in sklepa z dne 6. 2. 2013, za ugotovitev da ima pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu obračunati bruto plače in po odvodu davkov in prispevkov plačati neto plače od 27. 2. 2013 dalje, mu od 9. 1. 2013 do 26. 2. 2013 obračunati 50 % razlike bruto plače, odvesti davke in prispevke in izplačati neto razliko ter mu povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, odločilo pa je tudi, da tožnik krije sam svoje pritožbene stroške. Sodišče je presodilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) in da so v tožnikovem ravnanju podani vsi znaki kaznivih dejanj po 135. in 158. členu Kazenskega zakonika.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uvodoma navaja, da uveljavlja procesne kršitve in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče naj bi pristransko sledilo le navedbam tožene stranke, vendar so zaključki sodišča protispisni in v nasprotju „z izvedenim dokaznim postopkom“, saj niti L. in S. nista potrdili očitkov, da naj bi tožnik L. izrekel očitane grožnje (navedene v izpodbijanih sklepih). Iz izpovedi ostalih prič je mogoče nedvomno ugotoviti, da L. nikoli ni izrekel groženj, temveč nasprotno. To je izrecno potrdila priča Č., ki je izpovedala tudi, da tožnik bolj glasno govori, to pa pomeni, da bi ga ta priča tudi morala slišati, če bi L. grozil. Priča S. je v nasprotju s presojo sodišča izpovedala samo, da se je tožnik v njeni pisarni igral z mobitelom in sikal med zobmi, ta priča pa je tudi delavcem policijske postaje povedala, da o kakršnihkoli grožnjah tožnika ne ve ničesar. Pri toženi stranki so načrtovali tožnikovo odstranitev iz razloga, ker je opozarjal na kršitev predpisov in druge nepravilnosti, kar je bilo ugotovljeno tudi s strani Komisije za preprečevanje korupcije, sodišče pa bi moralo zato izvesti tudi dokaz z vpogledom v predloženo dokumentacijo. Tožnik je opravil poizvedbe pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in prejel informacijo, da so kazensko ovadbo tožene stranke zavrgli, torej je nesporno, da v njegovem ravnanju niso podani znaki očitanih kaznivih dejanj, oziroma je na drugi strani sporno, da naj bi z očitanim ravnanjem storil vse znake kaznivega dejanja. Sklep Okrožnega državnega tožilstva je pravnomočen, torej naj bi bilo drugačno sklepanje sodišča napačno in materialno pravno sporno.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. V zvezi z zatrjevano prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije je tožena stranka že v odgovoru na pritožbo izpostavila, da gre za nedovoljene novote. Zavrženja kazenske ovadbe tožnik ni izkazal, poleg tega pa to še ne pomeni, da ni storil očitanih kršitev z znaki kaznivega dejanja.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Tožnik navaja, da vlaga revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, vendar je iz nadaljevanja revizije jasno, da izpodbija zgolj odločitev o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledicah te odločitve, ne izpodbija pa izrecno odločitve sodišča glede prepovedi opravljanja dela. Zato je revizijsko sodišče štelo, da revizija v tem delu ni bila vložena (1).

7. Tožnik navaja, da „podaja revizijo zaradi procesnih kršitev“, ki jih v nadaljevanju ne specificira in ne navede, katere konkretne določbe ZPP naj bi sodišči kršili. Tudi če bi njegove navedbe o protispisnih zaključkih šteli za uveljavljanje bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, iz vsebine teh navedb predvsem izhaja, da tožnik dejansko uveljavlja revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). V nasprotju z revizijskimi navedbami je mogoče ugotoviti tudi, da izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje ne temeljita na tem, da naj bi tožnikove grožnje oziroma razžalitve potrdila priča Č., ki tega ni izpovedala, sodišči pa sta njeno izpoved tudi pravilno povzeli. Na drugi strani iz ostalih izpovedi jasno izhaja, da so grožnje oziroma žaljive izjave tožnika potrdile priče L., B. in S., njihove izpovedi pa sta sodišči tudi pravilno povzeli. Protispisne so revizijske navedbe, da takšnih izjav nista potrdili L. in S. 8. Na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati nadaljnje revizijske navedbe v zvezi s kazensko ovadbo tožene stranke, ki naj bi jo po navedbah tožnika Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo, to pa naj bi kazalo na materialno sporno odločitev sodišča. Revizijske navedbe o usodi ovadbe tožene stranke niso pomembne za odločitev. Sodišče v delovnem sporu namreč lahko samo presoja in ugotavlja, ali ima določena kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, v povezavi s 5. in 154. členom Zakona o javnih uslužbencih) ne glede na odločitev upravičenega tožilca o kazenskem pregonu. Tožnik, ki sicer sploh ne izpodbija konkretno, da kateri od znakov očitanih kaznivih dejanj ni bil podan, tudi spregleda, da je mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi ne le iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, temveč tudi iz razloga po 2. alineji iste zakonske določbe.

9. Ob izostanku ostalih revizijskih navedb je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Sicer, torej če bi bila vložena, bi jo revizijsko sodišče v tem delu zavrglo (31. člen ZDSS-1).