Jedro

Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.

Tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 1.644,00 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožnica in ostali tožniki zahtevali razveljavitev lastnoročne oporoke z dne 18. 2. 2009 njihovega 25. 9. 2009 umrlega bratranca A. A. Ugotovilo je, da je oporoka pristna, da oporočitelj ni bil neprišteven, ko jo je napisal ter da je ni napisal pod vplivom grožnje ali zvijače. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo dopolnitev pritožbe s sklepom zavrglo, pritožbo pa s sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

3. Tožnica vlaga zoper sklep in zoper sodbo revizijo zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da pritožba in dopolnitev pritožbe predstavljata funkcionalno in materialnopravno celoto. Pritožbeno sodišče je z zavrženjem dopolnitve pritožbe nepravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar je imelo vpliv na zakonitost in pravilnost odločitve o zavrnitvi pritožbe. Neutemeljeno je zavrnilo pritožbene graje, da zapustnik ni bil pri notarki (v njeni pisarni) ter da z njo ni komuniciral ter tudi, da bi zapustnik, če bi v resnici želel za oporočnega dediča določiti toženca, temu izročil ustrezne listine za vpis v zemljiško knjigo. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano odločbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

5. Revizija ni utemeljena.

O reviziji zoper sklep

6. Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka (prvi odstavek 333. člena ZPP). Da je tega zamudila, revidentka ne zanika. Rok je zakonski, nepodaljšljiv in objektiven; teče od vročitve izpodbijane sodne odločbe in okoliščine, ki jih zatrjuje revidentka, na njegov (iz)tek ne morejo vplivati. Nova (relevantna) dejstva in dokazi zanje, za katere naj bi prva tožnica izvedela po izteku zakonskega pritožbenega roka, bi lahko bili ob izpolnjevanju pogojev iz 394. člena ZPP in naslednjih razlog za obnovo postopka.

7. Revizija zoper sklep je zato neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

O reviziji zoper sodbo

8. Bistven argument revizije zoper sodbo je, da je ta materialnopravno zmotna, in sicer zato, ker temelji na (tudi zaradi zavrženja dopolnitve pritožbe) zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Izpodbijana oporoka ni nastala 18. 2. 2009, pač pa 31. 7. ali 1. 8. 2009 (bila je antidatirana), ko je toženec A. A. peljal k notarki. Z notarko sploh ni govoril (saj ni mogel, po medicinski dokumentaciji je glas izgubil junija 2009) in je overitev podpisa opravila njena uradnica, ki je zaradi izredno slabega zdravstvenega stanja oporočitelja prišla do avtomobila. Z overovitvijo antidatirane oporoke se je hotelo dati veljavo oporoki, ki 18. 2. 2009 - na dan, naveden v oporoki, - sploh še ni nastala. Oporoka ni odraz prave oporočiteljeve volje, napisal jo je, ker je zmotno menil, da stanovanje (predmet oporoke) sploh ni njegovo.

9. Revizija zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato prva tožnica ne more uspeti z očitkom, da je sodba materialnopravno napačna zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih je bila sprejeta. Velja le obratno: revizijsko sodišče lahko razveljavi izpodbijano sodbo, če zato, ker je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev (drugi odstavek 380. člena ZPP).

10. Na podlagi vsega navedenega je Vrhovno sodišče tožničino revizijo zoper sodbo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) ter ji naložilo, da je dolžna tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo, ki so bili potrebni. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo odmerilo na 1.644,00 EUR (1.370,00 EUR za sestavo odgovora na revizijo, povečano za 20 % DDV).