Jedro

V primeru razveze se vračajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca in se morajo vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Toženec sicer opozarja, da je šlo za dve medsebojno povezani darili, vendar to pravil o vračanju ne spremeni.

Toženčev pravni interes za razvezo bodoče daritve je podan, sicer bi se tožnica ali njeni dediči na podlagi pogodbe in izpiska iz matične knjige umrlih lahko vpisali v zemljiško knjigo in bi bila potrebna nova pravda.

Obrazložitev

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje pod II. 2. spremeni tako, da se pod točko 1. ugodi tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, ki se glasi: „ Razveže se darilna pogodba za primer smrti, sklenjena po notarskem zapisu z dne 22. 9. 2000 pod št. SV 401/200 pri notarki ..., po kateri darovalec M. V. za primer svoje smrti vse svoje premičnine, pritikline, vrednostne papirje in prihranke na katerihkoli hranilnih knjižicah in svoje nepremičnine, vpisane v vložku št. 15 k.o. ... izroča obdarjenki J. Z. in dovoljuje, da se na podlagi te pogodbe in izpiska iz matične knjige umrlih po njegovi smrti pri nepremičninah, vpisanih v vložku št. 15 k.o. ..., vknjiži lastninska pravica na osebo z imenom J. Z., roj. 4. 3. 1940.” Točka 1. pod II. postane točka 2. Revizija zaradi plačila glavnice 25.000 euro s pripadajočimi obrestmi, se zavrne.

Revizija zaradi plačila 5.385,42 euro s pripadajočimi obrestmi, se zavrže. Odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov v sodbah sodišča prve in druge stopnje se spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

Stroške revizije krije vlagatelj sam.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožbenim zahtevkom J. V. (v nadaljevanju: tožnice) pod I. razsodilo, da ji mora M. V. (v nadaljevanju toženec) plačati:

25.000 € z bančnimi obrestmi, kot jih obrestuje Banka Celje d.d. za vloge, vezane nad 1 leto, od 29. 4. 2003 dalje, presežni zahtevek za obresti pa je zavrnilo;

5.385,42 € za zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2003 do plačila, zahtevek za plačilo preostalih 26,87 z obrestmi pa je zavrnilo.

Pod II. 1. je ugodilo tudi tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, da mora toženka izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko v zemljiški knjigi pri nepremičninah, vpisanih v vložku št. 15 k.o. ... izbrisala služnostna pravica dosmrtne brezplačne pravice bivanja ter prepovedi odtujitve in obremenitve v korist tožnice. Pod 2. pa je zavrnilo tisti del tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe, s katerim je je bila zahtevana razveza darilne pogodbe za primer smrti, sklenjene po notarskem zapisu ..., št. SV 401/200 dne 22. 9. 2000, s katerim je toženec obdarjenki izročil svoje premičnine, pritikline, vrednostne papirje in prihranke ter svoje nepremičnine, vpisane v vložku št. 15 k.o. ...

2. Po toženčevi pritožbi je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano prvo sodbo.

3. Proti tej pravnomočni sodbi je toženec pravočasno vložil še revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev zakona o pravdnem postopku. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se v celoti zavrne tožničin tožbeni zahtevek, toženčevemu tožbenemu zahtevku pa se v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje. V zvezi s plačilom 25.000 € pojasnjuje, da je ugovarjal, da tega zneska ni prejel, kar se je izkazalo tudi v dokaznem postopku, toda sodišči prve in druge stopnje sta ocenili izpovedi prič, ki jima nista verjeli, v nasprotju z njuno izpovedjo, ki izhaja iz zapisnika z glavne obravnave. Pri tem pojasnjuje, da je M. P. izpovedal, da mu je tožnica rekla, da nima denarja, ker ga je dala svojemu sinu. Poleg tega sta sodišči verjeli tožnici, da je toženec po podpisu pogodb postal nasilen, čeprav je malo verjetno, da bi se bili potem pravdni stranki poročili. Prav tako trdi, da je izpovedala, da se je odselila 9. 9. 2002, tožencu pa naj bi dala denar za kuhinjo, kavč in avto septembra 2003, ko je bila njuna zakonska zveza že razvezana. Nepravilno uporabo materialnega prava vidi v tem, da sta sodišči odločali o dveh darilnih pogodbah nepovezano, čeprav gre za sočasno vzajemno obdaritev in podlaga obeh „darilnih” pogodb ni bila v neodplačni naklonitvi premoženja v korist obdarjenca. Ekonomsko gledano gre za enoten pravni posel, ki je bil odplačen in vzajemen. Zato posla ni mogoče presojati na podlagi pravil o vračanju daril zaradi razveze zakonske zveze, temveč je treba upoštevati načelo enake vrednosti dajatev in obema zahtevkoma ugoditi v celoti ali oba zavrniti. Tožnica ne more biti upravičena do vrnitve denarja in hkrati postati v primeru toženčeve smrti lastnica njegovih nepremičnin. Transakcija v zvezi z nepremičnino je bila dogovorjena kot delno takojšnja, delno pa naknadna (za primer smrti). Treba bi bilo torej v celoti vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred sklenitvama pogodb in ni mogoče dovoliti stanja, da se zaradi tega, ker je toženec še vedno lastnik nepremičnine, zavrne zahtevek za razpolaganje v bodoče, tako da bodo po njegovi smrti tožničini dediči zahtevali vknjižbo lastninske pravice v njihovo korist. Toženec se upira tudi razlogom sodb za ugoditev tožničinemu zahtevku za plačilo 5.385.42 €. Če ti zneski niso bili darilo, bi tožnica lahko pridobila le solastninsko pravico na premičnih stvareh, saj iz dokaznega postopka izhaja, da je šlo za prostovoljno investiranje tožnice v nakup premičnin. Tožnica torej lahko v nepravdnem postopku zahteva delitev solastnine, ne more pa zahtevati plačila denarja.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1), ki se uporablja po 130. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku(2), je bila revizija vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija deloma ni utemeljena, deloma je utemeljena, deloma pa ni dovoljena.

6. Uvodoma je treba pojasniti, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti proti pravnomočni sodbi, torej potem, ko je bila uporabljena ustavno zajamčena pravica do pravnega sredstva. Zato je dovoljena le v tistih primerih, ki jih določa ZPP. Ta v 367. členu omogoča revizijo samo tedaj, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v premoženjskih sporih presega vrednost 1.000.000 tolarjev oziroma sedaj 4.172,93 euro. Razlogi, iz katerih je mogoče izpodbijati sodbo z revizijo, pa so navedeni v 370. členu ZPP, pri čemer je v tretjem odstavku tega člena izrecno določeno, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Tožnica je zahtevala vračilo protivrednosti 50.000 nemških mark in na tej podlagi je bilo odločeno, da mora toženec vrniti 25.000 euro. Znesek omogoča vložitev revizije, ki pa ni dovoljena, kolikor uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Toženec sicer navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev ZPP po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, toda v resnici polemizira z dokazno oceno sodišč, ki sta korektno ocenili vse izvedene dokaze. Izhajali sta iz dveh notarskih zapisov, ki sta javni listini in toženec ni uspel ovreči njune vsebine. Sodišče druge stopnje je na 3. strani obrazložitve izrecno pojasnilo, da C. V. in M. P. ni mogoče verjeti zaradi časovne neskladnosti s prodajo tožničinega stanovanja. Poleg tega je razumljivo, da tožnica M. P., ki je od nje zahteval posojilo, ni grobo odgovorila, da mu ga ne da, temveč se je izgovorila, da nima denarja. Revizijska trditev o tem, da tožnica ni kredibilna, ker naj bi izpovedala, češ da je kupila sporne premične stvari v letu 2003, pa je v nasprotju z zapisnikom o njenem zaslišanju.

8. Tudi materialno pravo sta sodišči prve in druge stonje pravilno uporabili, ko sta izhajali iz darilne pogodbe po pravilih, kot so zapisana v paragrafih 938 in naslednjih Občnega državljanskega zakonika, in v 84. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)(3), po katerem se v primeru razveze vračajo darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca in se morajo vrniti v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Toženec sicer opozarja, da je šlo za dve medsebojno povezani darili, vendar to pravil o vračanju ne spremeni.

9. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da mora toženec vrniti prejeti denar, zato je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo proti temu delu sodbe, ker ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V zvezi s toženčevim zahtevkom iz nasprotne tožbe sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi navedel, da vlaga tožbo zaradi razveze darilne pogodbe za primer smrti v vrednosti 8.346,27, zato je revizija dovoljena. Ker sta se sodišči prepričali, da sta se pogodbeni stranki v notarskem zapisu sporazumeli, da M. V. za primer svoje smrti vse svoje premičnine, pritikline, vrednostne papirje in prihranke na katerihkoli hranilnih knjižicah, in svoje nepremičnine, vpisane v vložku št. 15 k.o. ... izroča obdarjenki J. Z., ki jih hvaležno sprejema, sta se dogovorili za bodočo terjatev in določili, da se na tožnico (tedaj J. Z.) na podlagi te pogodbe in izpiska iz matične knjige umrlih po toženčevi smrti pri nepremičninah, vpisanih v vložku št. 15 k.o. ... vknjiži lastninska pravica. Poleg tega sta se pogodbeni stranki dogovorili za takojšnji vpis služnostne pravice dosmrtne brezplačne pravice bivanja ter prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist tožnice.

Sodišči prve in druge stopnje, ki sta ugotovili, da je podlaga za to daritev z razvezo pogodbenih strank odpadla, sta ugodili tožbenemu zahtevku, vendar samo v tistem delu, ki se nanaša na takojšen izbris bremena iz zemljiške knjige. Oblikovalni tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe sta zavrnili „ker je darilna pogodba za primer smrti prenehala veljati z razvezo zakonske zveze” (5. stran obrazložitve sodišča prve stopnje) in ker je s tem „odpadla pravna podlaga, zaradi katere je bila pogodba sklenjena, ker ni več podlage, je mogoče zahtevati le vrnitev darila. Zato je zahtevek za razvezo te pogodbe nepotreben, zahtevek za vrnitev darila namreč pojmovno vsebuje tudi ta zahtevek.” (5. stran obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje). Iz tega izhaja, da sta sodišči vsebinsko ugodili tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, saj je pravna podlaga za daritev zaradi razveze odpadla, toda formalno sta menili, da je z odločitvijo o izbrisu bremena v zemljiški knjigi vsebinsko vrnjeno celotno darilo. Pri tem nista upoštevali, da je bila z darilno pogodbo za primer smrti dogovorjena tudi bodoča daritev za primer smrti. Za to, da se tudi to povrne v stanje, kakršno je bilo pred daritvijo, pa je toženec utemeljeno uveljavljal zahtevek, da se pogodba razveže, pri čemer takojšnja posledica nastane z izbrisom bremena iz zemljiške knjige, naknadno posledico pa se prepreči z oblikovanjem novega stanja, kakršno je bilo pred pogodbo, ki naj se razveže. Toženčev pravni interes za razvezo bodoče daritve je podan, sicer bi se tožnica ali njeni dediči na podlagi pogodbe in izpiska iz matične knjige umrlih lahko vpisali v zemljiško knjigo in bi bila potrebna nova pravda.

Ker je torej Vrhovno sodišče ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje tedaj, ko sta zavrnili tožbeni zahtevek za razvezo darilne pogodbe za primer smrti, zmotno uporabili materialno pravo, je po prvem odstavku 380. člena ZPP v tem delu ugodilo reviziji in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je razvezalo darilno pogodbo za primer smrti.

10. Tisti del revizije, ki se nanaša na tožničina vlaganja v opremo kuhinje, v kavč in v osebni avtomobil, je sodišče zavrglo na podlagi drugega odstavka 374. člena v zvezi s 377. členom ZPP. Gre za tri zahtevke, ki nimajo ne dejanske ne pravne povezave z darilnima pogodbama, temveč gre za vložek v vsako od kupljenih stvari posebej. Glede na to, da je vrednost vložka v kuhinjo samo 3.338,94 euro, v nakup kavča 252,72 euro in v avtomobil O. A. 1.794,36 euro, nobeden od zahtevkov, ki imajo različno dejansko podlago, ne presega revizijskega praga.

11. Delna ugoditev reviziji v zvezi s tožbenim zahtevkom za razvezo darilne pogodbe za primer smrti (iz nasprotne tožbe) vpliva tudi na odmero stroškov pred sodiščem prve in druge stopnje. Ker sta tako tožnica, kot toženec s svojima tožbenima zahtevkoma v celoti uspela, in v celoti nista uspela z ugovori, je prav, da krijeta vsak svoje stroške. Zato je bilo treba spremeniti tudi odločitev o povrnitvi stroškov pred sodiščem prve stopnje. Glede stroškov pritožbe in revizije pa je treba ugotoviti, da je toženec sicer uspel, vendar z minimalnem delu, saj s pritožbo in revizijo proti ugoditvi vsem tožničinim zahtevkom ni uspel. Zato naj po 165. členu v zvezi s 154. členom krije svoje stroške tudi za obe pravni sredstvi.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999-73/2007 Op. št. (2): Uradni list RS, št. 45/2008 Op. št. (3): Uradni list SRS, št. 14/1989