Jedro

Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.

Okoliščina, da je bil nelegalni objekt po izdaji odločbe odstranjen, torej je inšpekcijski zavezanec izvršil odločbo, ne more vplivati na odločitev o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Izrek

I. Tožba prvo tožnika A.A. se zavrne.

II. Tožba drugo tožnice B.B. se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ljubljana je z izpodbijano odločbo, št. 351-1563/2011-5 z dne 20. 9. 2011 odločila, da se A.A. zaradi nelegalne gradnje gostinske brunarice na parc. št. 279/1 k.o. ..., odmeri nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v znesku 11.142,65 EUR in določila rok za plačilo nadomestila. Odločitev je pojasnila s podatkom, da je inšpektorat za okolje in prostor upravni enoti poslal odločbo št. 06122-182/2011/14 z dne 17. 8. 2011 (v nadaljevanju odločba o inšpekcijskem ukrepu), iz katere je razvidno, da je A.A. na parc. št. 279/1 k.o. … zgradil pritlično leseno brunarico, kot gostinski objekt, tlorisnih dimenzij 8,1 x 5,4 m. Objekt je bil zgrajen brez dovoljenja, zato je dolžan v skladu z določbo 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Prvostopenjski upravni organ je stranko z dopisom z dne 31. 8. 2011 seznanil z obveznostjo plačila nadomestila in višino zneska tega nadomestila. Dne 14. 9. 2011 se je stranka oglasila na upravni enoti in pojasnila okoliščine postavitve objekta.

2. Upravni organ se je skliceval na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08), iz katere je razvidno, da začasni gostinski montažni objekt tlorisne površine 43,74 m2 spada med manj zahtevne objekte, za katere je treba pred postavitvijo pridobiti gradbeno dovoljenje in pojasnil, da podlago za izračun višine nadomestila in način njegovega plačila v konkretnem primeru določa Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegova plačila (Uradni list RS, št. 33/03 in 79/09 - v nadaljevanju Uredba). Na podlagi določb te Uredbe je prvostopenjski organ podrobno pojasnil način izračuna nadomestila, ki znaša v skupnem znesku 11.142,65 EUR.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 35113-73/2011-6MŠ z dne 13. 4. 2012, v povezavi s sklepom o popravi pomote, št. 35113-73/2011-8MŠ z dne 7. 5. 2012 in po ugotovitvi, da je odločba o inšpekcijskem ukrepu, ker zoper njo ni bila vložena pritožba, pravnomočna, odločil, da se prvi odstavek izreka prvostopenjske odločbe odpravi in nadomesti z novim odstavkom, s katerim je bil, zaradi ugotovitve, da je prvostopenjski organ sicer pravilno ugotovil vrednosti točk in faktorjev po določbah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, vendar je napačno izračunal stopnjo degradacije in uzurpacije prostora, posledično pa tudi nepravilno višjo vrednost nadomestila, določil novi znesek nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 11.119,68 EUR.

4. Tožnika v tožbi odločitvi obeh upravnih organov oporeka. Pojasnjujeta, da odločitev temelji na ugotovitvi, da naj bi tožnik kot investitor nedovoljeno posegel v prostor, vendar je ta ugotovitev napačna. Prvenstveno bi morala upravna organa upoštevati, da je podlaga za izdajo odločbe o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo lahko le pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor (sodba VS RS X Ips 5/2006 z dne 11. 11. 2009). Inšpekcijska odločba je postala pravnomočna šele med spornim postopkom, zato je drugostopenjski upravni organ postopek tudi prekinil (sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor z dne 28. 2. 2012).

5. Prav tako je tožeča stranka že pred pravnomočnostjo odstranila zadevni poseg v prostor, kar izhaja tudi iz zapisnika Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 15. 11. 2011, torej je ravnala v skladu z inšpekcijsko odločbo še pred njeno pravnomočnostjo. Drugostopenjski upravni organ, ki je v zadevi odločil 13. 4. 2012, te okoliščine ni upošteval. Glede na to, da je spremenil odločbo, bi moral upoštevati stanje ob izdaji odločbe dne 13. 4. 2012. Tega dne nedovoljenega posega ni bilo več, zato tudi ni bilo podlage za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora iz 157. člena ZGO-1. Sklicuje se na sodbo VS RS opr. št. X Ips 5/2006 z dne 11. 11. 2009. V nadaljevanju tožnik ugotavlja, da je za poseg v prostor, ki mu ga očita izpodbijana odločba, dobil upravno dovoljenje, to je 5 lokacijskih informacij, na podlagi katerih je izdelal začasen objekt. Do teh navedb v pritožbi se drugostopenjski upravni organ ni opredelil. 6. Opozarja tudi na to, da je bil postavljen začasni objekt, in da je bila pravna kvalifikacije objekta iz inšpekcijske odločbe napačna. Prav tako toženi stranki očita, da v postopku ni izvedla predlaganih dokazov, in da ni sama ugotavljala okoliščin, ki so pomembne za izdajo odločbe. Sodišču predlaga, da izpodbijani odločbi odpravi in podrejeno, če bi sodišče presodilo, da mora samo ugotoviti določena dejstva, da na podlagi obravnave izvede dokaze, ki jih nista izvedla upravna organa. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

10. V skladu z določbo prvega odstavka 157. člena ZGO-1 je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Po določbi petega odstavka istega člena je zavezanec dolžan plačati nadomestilo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Ta izda odločbo po uradni dolžnosti, med drugim, ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, izdano na podlagi določb 152. do 155. člena ZGO-1. Kot je razvidno iz naslova nad 157. členom ZGO-1 je nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora opredeljeno kot druga sankcija, ki se jo izreče v okviru opravljanju inšpekcijskega nadzorstva. Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.

11. V obravnavanem primeru je bil postopek za odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora uveden na podlagi odločbe o inšpekcijskem ukrepu, iz katere je razvidno, da je A.A. na parc. št. 279/1 k.o. …. zgradil nelegalen objekt, brez gradbenega dovoljenja, pritlično leseno brunarico, kot gostinski objekt, tlorisnih dimenzij 8,1 x 5,4 m. 12. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da odločba o inšpekcijskem ukrepu ni bila pravnomočna. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe drugostopenjskega upravnega organa namreč izhaja, da je le ta ugotovil, da zoper navedeno inšpekcijsko odločbo pritožba ni bila vložena, kar seveda pomeni, da je postala dokončna in pravnomočna, kar potrjuje tudi sodišče, ki je vpogledalo v zadevo opr. št. IV U 129/2012 in tej zadevi priložene upravne spise. Iz slednjih izhaja, da sta bili v postopku inšpekcijskega nadzora nelegalne gradnje izdani dve odločbi in sicer odločba št. 06122-182/2011/14 z dne 17. 8. 2011, ki se nanaša na gradnjo nedovoljenega objekta na zemljišču parc. št. 279/1 (torej odločba, na kateri temelji v tem upravnem sporu izpodbijana odločba) in zoper katero ni bila vložena pritožba ter odločba, št. 06122-182/2011/13 z dne 16. 8. 2011, ki pa se nanaša na ustavitev gradnje prizidka na severni strani starejšega stanovanjska objekta - Domačija C. na zemljišču s parc. št. 278 k.o. ..., zoper katero pa je naslovnik te odločbe A.A. vložil dne 29. 8. 2011 pritožbo.

13. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ v spornem postopku upoštevati, da je tožnik odstranil objekt iz odločbe o inšpekcijskem ukrepu. Glede na to, da je organ, pristojen za izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, glede na določbo petega odstavka 157. člena ZGO-1, vezan na odločbo pristojnega gradbenega inšpektorja, ki je, kot rečeno, v obravnavanem primeru postala pravnomočna, okoliščina, da je bil nelegalni objekt po izdaji odločbe odstranjen, torej je inšpekcijski zavezanec izvršil odločbo, ne more vplivati na odločitev v tej zadevi.

14. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1, je sodišče odločilo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

15. Tožba Sonje Poličnik se zavrže iz naslednjih razlogov:

16. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Sodišče namreč v upravnem sporu odloča o zakonitosti (dokončnega) upravnega akta, s katerim je kršena tožnikova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna korist. Če pa je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika, se tožba zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 17. V obravnavani zadevi tožnica izpodbija odločbo prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, v katerih je bilo odločeno, da je Jurij Mlakar, prvo tožnik v tem upravnem sporu, zaradi nelegalne gradnje gostinske brunarice na parceli št. 279/1 k.o. Tacen, dolžan plačati odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Navedena odločitev temelji na odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor, v kateri je inšpekcijski zavezanec prav tako Jurij Mlakar. Da bi sodišče tožbo tožnice obravnavalo po vsebini, bi morala tožnica, ki ni zavezanka v nobeni od prej citiranih odločb, v zadostni meri izkazati, da ji izpodbijani akt posega v njen pravni interes ali določeno pravico v smislu 3. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kar je, med drugim, procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe. Tožeča stranka te procesne predpostavke ni izpolnila, zato je sodišče tožbo ob njenem predhodnem preizkusu zavrglo.

18. Odločitev o zavrženju tožbe je sodišče sprejelo ob predhodnem preizkusu tožbe, ker niso izpolnjene procesne predpostavke iz 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

19. Če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).