Jedro

Ker judikati, na katere se sklicuje tožena stranka, kažejo na to, da glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka v zvezi s terjatvami delavcev iz delovnega razmerja, ko je bil predhodno voden spor o prenehanju delovnega razmerja, praksa Vrhovnega sodišča ni povsem enotna, glede posebne terjatve delavca za plačilo nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti pa (ob neizkazani praksi Vrhovnega sodišča) ni enotnosti v praksi višjega sodišča, so podani pogoji za dopustitev revizije v predlaganem obsegu.

Izrek

Revizija se dopusti glede začetka teka zastaralnega roka v zvezi s terjatvami delavca po pravnomočni odločitvi o prenehanju delovnega razmerja.

V preostalem se predlog zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka tožnici za čas bolniške odsotnosti od oktobra 1995 do 13. 7. 1996 plačati nadomestilo plače v znesku 3.338,34 EUR in iz naslova prejemanja nižje pokojnine, ker za sporno obdobje tožena stranka za tožnico ni sproti plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 422,75 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje. Ne glede na to, da je tožnica nadomestilo plače za sporno obdobje oziroma gornje zneske uveljavljala šele v tožbi, ki je bila vložena v letu 2005, ugovora zastaranja, ki ga je uveljavljala tožena stranka, in pravočasnega ugovora pretrganja vzročne zveze v zvezi s prejemanjem nižje pokojnine sodišče ni upoštevalo, ker je ugotovilo, da je zastaralni rok pričel teči šele, ko je bilo s sodbo Pdp 94/2004 z dne 10. 2. 2005 pravnomočno ugotovljeno, da je toženi stranki delovno razmerje pri tožnici trajalo do zaključka bolniškega staleža 13. 7. 1996. 2. Tožena stranka predlaga dopustitev revizije in kot pravno vprašanje, glede katerega naj se revizija dopusti, izpostavlja vprašanje teka zastaralnega roka glede terjatve iz naslova plačila nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti oziroma plačila odškodnine iz tega naslova. Navaja, da je sodišče druge stopnje glede možnosti uveljavljanja spornih terjatev v odločbi Pdp 94/2004 z dne 10. 2. 2005 zavzelo povsem drugačno stališče. Judikati Vrhovnega sodišča, na katere se sklicuje sodba sodišča druge stopnje, ne obravnavajo začetka teka zastaranja v enakem kontekstu, stališče, zavzeto v sklepu VIII Ips 322/2005 z dne 26. 9. 2006, da zastaralni rok za izpolnitev obveznosti vrnitve delavca na delo in denarnih obveznosti delodajalca s tem v zvezi lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja, pa nasprotuje novejšim stališčem, zavzetim v sodbah VIII Ips 286/2007 z dne 2. 12. 2008 in VIII Ips 354/2007 z dne 9. 3. 2009, da je tudi za odškodninske obveznosti iz delovnega razmerja glede začetka teka zastaralnega roka odločilen čas nastanka škode oziroma védenja oškodovanca za škodo, ne pa pravnomočnost odločitve o temelju odškodninskega zahtevka. Poleg tega izpostavlja tudi vprašanje bruto višine dosojenega zneska.

3. Predlog je delno utemeljen, delno pa ni popoln.

4. Vprašanje zapadlosti terjatev in začetka teka zastaralnega roka glede terjatev delavcev in v zvezi terjatev iz naslova nadomestila plače (za čas bolniške odsotnosti) je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava (uporabe določb o zastaranju terjatev). Ker judikati, na katere se sklicuje tožena stranka, kažejo na to, da glede vprašanja začetka teka zastaralnega roka v zvezi s terjatvami delavcev iz delovnega razmerja, ko je bil predhodno voden spor o prenehanju delovnega razmerja, praksa Vrhovnega sodišča ni povsem enotna, glede posebne terjatve delavca za plačilo nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti pa (ob neizkazani praksi Vrhovnega sodišča) ni enotnosti v praksi višjega sodišča, so podani pogoji za dopustitev revizije v predlaganem obsegu v smislu določb 367.a in 367.c/3 člena ZPP.

5. V zvezi z vprašanjem bruto višine dosojenega zneska predlog ne izpolnjuje pogojev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP. Zato ga je sodišče v tem delu kot nepopolnega zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP).