Jedro

Po 31. členu ZUPJS je center za socialno delo pooblaščen , da lahko v izjemnih primerih pri določitvi znižanega plačila vrtca poleg dohodkovnega položaja upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj vseh oseb, če bi plačilo vrtca ogrozilo njihovo socialno varnost, in lahko določi nižje plačilo, kot ga predpisuje 24. člen ZUPJS. Takšno dejansko stanje pri tožnici ni podano, saj plačilo 66% cene programa vrtca, kljub plačevanju najemnine za stanovanje glede na dohodkovni položaj družine, ne ogroža njene socialne varnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 30. 1. 2015 in št. ... z dne 11. 2. 2014, uvrstitev v nižji dohodkovni razred in določitev nižjega plačila programa vrtca. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o določenem plačilu vrtca v višini 66% cene programa, pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Poudarja, da so bili nepravilno upoštevani vsi dohodki in premoženje, ne pa druge pomembne okoliščine, kot je dejstvo, da nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje najemnino v višini 550,00 EUR, prihranki na računu pa so namenjeni rešitvi stanovanjskega problema. Tudi sicer denarna sredstva na računu predstavljajo dohodek skladno s 1. odst. 12. člena ZUPJS-a in se jih ne bi smelo šteti v premoženje. Nepravilno naj bi bil v premoženje vštet edini avto, ki je malenkost višje vrednosti od 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Tožena stranka naj bi spregledala 31. člen ZUPJS-a, ki daje možnost, da lahko v izjemnih primerih pri določitvi znižanega plačila vrtca na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, določi nižje plačilo, kot je določeno v 24. členu istega zakona. Meni, da so določila Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči protiustavni, saj je z njimi kršen 14. člen Ustave RS. Nedopustno je, da se v pravni in socialni državi vrši neenakost pred zakonom. Vsi upravičenci bi morali biti obravnavani enako, plačilo bi moralo biti določeno pravično in transparentno, tako da bi bili upoštevani tudi odhodki oziroma preverjen končni saldo. Ker se dejansko stanje ne upošteva, naj bi prihajalo do hudih zlorab in anomalij, saj ljudje, ki sicer uradno nimajo dohodkov ali premoženja pa kljub temu živijo v razkošnih hišah ali stanovanjih, se vozijo z luksuznimi avtomobili, ne plačujejo vrtca. Predlaga uvrstitev v nižji dohodkovni razred in plačilo 53% od cene programa vrtca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 350. v zvezi z 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbeno izvajane dodaja le še naslednje.

5. Za pritožbeno rešitev zadeve o znižanem plačilu vrtca od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 ter s tem za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih aktov je odločilna dejanska ugotovitev sodišča, da znaša skupni dohodek tožničine tričlanske družine 33.303,63 EUR, kar predstavlja 925,11 EUR povprečno mesečno na osebo. Torej 93,31 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki je v pravno relevantnem letu 2012 znašala 991,44 EUR. To pa pomeni, da je bila tožnica že v predsodnem postopku na temelju 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev(2) (ZUPJS) zakonito razvrščena v 8. dohodkovni razred, za katerega je določeno 66 % plačilo staršev od cene programa vrtca, ko znaša povprečni mesečni dohodek na osebo nad 82 - 99 % neto povprečne plače. Tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih aktov, uvrstitev v nižji dohodkovni razred in določitev nižjega % plačila vrtca je tako z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen.

6. Zmotno je pritožničino materialnopravno naziranje, da bi bilo potrebno dohodek družine zmanjšati, ker živi v najemniškem stanovanju, za katero plačuje mesečno najemnino v višini 550,00 EUR ter premoženje iz naslova osebnega avtomobila, vrednega 12.210,00 EUR za 8.060,00 EUR. Takšno materialno stališče je v popolnem nasprotju s 13. v zvezi z 12. členom ter 18. v zvezi s 17. členom ZUPJS-a, in zato nesprejemljivo. Ker je bila zahteva vložena 10. 12. 2013, so bili v predsodnem postopku ob uporabi 15. člena v zvezi z 12. členom ZUPJS-a pravilno upoštevani dohodki tožnice in njenega moža iz leta 2012 v skupnem znesku 31.796,76 EUR. Temu dohodku je bilo v skladu z 19. členom ZUPJS-a pravilno prištetih 1.506,87 EUR t. i. fiktivnega dohodka, izračunanega v višini letnega zneska 4,06 % obrestne mere od 37.114,93 EUR premoženja, v katerega so v skladu s 17. členom ZUPJS-a pravilno všteti prihranki na osebnih računih in vrednostni papirji vključno z vozilom v vrednosti 12.210,00 EUR.

Sicer pa bi bila tožničina družina tudi v primeru, če dohodek ne bi bil povečan za 1.506,87 EUR fiktivnega dohodka, uvrščena v 8. dohodkovni razred iz 24. člena ZUPJS-a. Razpon 8. dohodkovnega razreda znaša od 82 - 99 % povprečne mesečne neto plače. V kolikor bi bil od skupno ugotovljenih 33.303,63 EUR odštet ves fiktivni dohodek v višini 1.506,87 EUR, bi dohodek na družinskega člana znašal 883,24 EUR (31.796,76 :12 : 3 = 883,24), ali 89,08% povprečnega mesečnega dohodka na osebo, izračunanega v primerjavi s povprečjem mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, ki je leta 2012 znašala 991,44 EUR. Družina bi bila torej še vedno uvrščena v 8. dohodkovni razred, in posledično zavezana k plačilu 66% cene programa vrtca.

7. V obravnavani zadevi ne gre za stanje, da bi lahko organ v predsodnem postopku postopal po 31. členu ZUPJS-a, kot neutemeljeno vztraja pritožnica. Z navedeno določbo ZUPJS-a je center za socialno delo sicer pooblaščen, da lahko v izjemnih primerih pri določitvi znižanega plačila vrtca poleg dohodkovnega položaja, upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni in materialni položaj vseh oseb, če bi plačilo vrtca ogrozilo njihovo socialno varnost. Tedaj lahko določi nižje plačilo, kot ga predpisuje 24. člen ZUPJS-a. Gre za možnost odločanja po prostem preudarku, kar pa ne pomeni, da bi lahko organ izdajal pravno nevezane odločbe. Glede na 2. odst. 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku(3) (ZUP) lahko odločbo po prostem preudarku izda le v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Torej ob izpolnjevanju vseh vsebinskih pogojev, določenih v 31. členu ZUPJS-a. Poleg abstraktno predpisanih drugih dejstev in okoliščin vsakokratnega življenjskega primera, kar izpostavlja pritožba, morajo okoliščine konkretnega življenjskega primera biti takšne, da bi plačilo vrtca v priznani znižani višini ogrozilo socialno varnost oseb. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano, saj plačilo 66% cene programa vrtca, glede na dohodkovni položaj družine, ne ogroža njene socialne varnosti. Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da bi mesečni dohodek družine, zmanjšan za fiktivni dohodek iz premoženja, 550,00 EUR najemnine ter 275,26 EUR plačila vrtca, še vedno znašal 1.950,00 EUR ali 650,00 EUR na osebo mesečno.

8. Zgolj zato, ker dohodek družine ni zmanjšan za 550,00 EUR najemnine mesečno, in pri izračunavanju fiktivnega dohodka vrednost osebnega vozila ni zmanjšana za 8.060,00 EUR, ni mogoče uspešno zatrjevati protiustavnosti ZUPJS-a niti Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči(4) (Pravilnik). Z veljavno pravno ureditvijo ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave Republike Slovenije. Torej ni prekinilo postopka in ni zahtevalo ustavnosodne presoje povsem pavšalno zatrjevane protiustavnosti zakona in podzakonskega splošnega pravnega akta. Sicer pa nenazadnje niti pritožničino pavšalno zatrjevanje hudih zlorabah in anomalij, ker da osebe, ki uradno nimajo dohodkov in premoženja, živijo v razkošnih hišah in se vozijo z luksuznimi avtomobili, vrtca pa sploh ne plačujejo, ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Potrebno je namreč upoštevati, da so primarno prav starši tisti, ki so dolžni preživljati svoje otroke, vključno s plačevanjem vrtca. Del tovrstnega izdatka se tako lahko iz javnih sredstev krije le pod pogoji, na način in v višini, določeni z zakonom.

9. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ur. l. RS, št. 62/2010 s poznejšimi spremembami.

(3) Ur. l. RS št. 80/1999 s spremembami.

(4) Ur. l. RS št. 8/2012 s spremembami.