Jedro

Kadar ima stranka več pooblaščencev, začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica je trdila, da se je v prometni nesreči 1. 2. 2013 poškodovala. Od toženke, pri kateri je bilo vozilo, ki ga je vozila, zavarovano, je zahtevala plačilo odškodnine v višini 2.400,00 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožnici je naložilo, da mora toženki povrniti pravdne stroške v višini 796,99 EUR.

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot prepozno zavrglo in odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Pojasnilo je, da sta tožnico v postopku zastopala dva pooblaščenca, v takšnem primeru pa teče rok za vložitev pravnega sredstva od vročitve prvemu izmed njiju. Stranka, ki ima več pooblaščencev, namreč v procesnih pravicah ne sme imeti prednosti pred tisto, ki ima le enega. Sicer bi se stranki, ki ima več pooblaščencev, ob postopnem vročanju odpirali novi roki za vložitev pravnega sredstva, kar nasprotuje načelom pospešitve postopka, prepovedi zlorabe procesnih pravic, predvsem pa ustavno varovanemu enakemu varstvu pravic v postopku pred sodiščem.

4. Zoper odločitev pritožbenega sodišča tožnica vlaga revizijo. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana v ponovljenem postopku, potem ko je odvetnik A. A. s pritožbo uspel. Obe pritožbi je kot edini pooblaščenec vložil odvetnik A. A., pri čemer drugi pooblaščenec, Odvetniška družba B., o. p., d. o. o., tožnice v nobenem od pritožbenih postopkov ni več zastopal in tako vse od zadnjega naroka za glavno obravnavo 20. 10. 2015 zanjo ni več opravljal procesnih dejanj. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje vsa pisanja vročati samo pooblaščencu A. A., saj je bilo nedvomno jasno, da je edini, ki tožnico še zastopa. Nenavadno je, da je bila sodba Odvetniški družbi B. vročena 5 dni prej kot A. A.. Sodišče bi moralo v primeru, če pisanje vroča več pooblaščencem, poskrbeti, da se vsem vroči istega dne, sicer je zakonski rok, ki teče drugemu pooblaščencu, neupravičeno skrajšan, s tem pa je kršena pravica stranke do pravnega sredstva (22. člen Ustave). Stališče sodišča druge stopnje, da bi se ob postopnem vročanju stranki odpirali novi roki za vložitev pravnega sredstva, pride v poštev le v primeru postopnega vročanja. Do tega položaja ne bi prišlo, če bi sodišče pisanja vsem pooblaščencem vročalo hkrati in ne postopno. Ni jasno, zakaj je sodišče prve stopnje pooblaščencema sodbo vročalo v petdnevnem časovnem razmaku, vročanje obema pooblaščencema je bilo neekonomično in nepotrebno. Pritožba je bila zavržena zaradi kršitve drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem v primeru, ko ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

5. Revizija je bila vročena v odgovor nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**O utemeljenosti revizije**

6. Revizija ni utemeljena.

7. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je tožnico zastopala le Odvetniška družba B., o. p., d. o. o., ki je pooblastilo za zastopanje predložila že ob vložitvi tožbe (priloga A1). Pritožbo je tožnica vložila po drugem pooblaščencu, odvetniku A. A., pri čemer je bilo sodišču predloženo novo pooblastilo (priloga A53). Niti tedaj niti kasneje sodiščema ni bilo naznanjeno morebitno prenehanje pooblastilnega razmerja med tožnico in Odvetniško družbo B.. Po drugem odstavku 99. člena ZPP se mora preklic ali odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Neutemeljeno je tako revizijsko navajanje, da bi sodišči morali iz zadnjih opravljenih procesnih dejanj sklepati, da tožnico zastopa le še odvetnik A. A.. Pritožbeno sodišče, ki je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je tako v uvodu izpodbijane sodbe pravilno zapisalo, da ima tožnica dva pooblaščenca. Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni ponovno odprlo glavne obravnave, temveč izdalo sodbo, pri kateri je v uvodu ravno tako navedlo, da tožnico zastopata dva pooblaščenca, ter sodbo vročalo obema. Odvetniški družbi B. je bila vročena 18. 8. 2016, odvetniku A. A. pa 22. 8. 2016. Slednji je pritožbo vložil 6. 9. 2016. 8. Kadar ima stranka več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena ZPP zadostuje, da se pisanje vroči le enemu izmed njih. V tej zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje vročena obema tožničinima pooblaščencema. Res v navedeni zakonski določbi ni izrecno zapisano, da teče rok za vložitev pravnega sredstva od dneva, ko je bila odločba vročena prvemu pooblaščencu, vendar pa je tako stališče jasno v povezavi z ostalimi procesnimi določbami. Kot je pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, načelo enakopravnosti strank kot del širšega načela obojestranskega zaslišanja strank (5. člen ZPP) praviloma glede procesnih pravic ne dovoljuje razlik v položaju strank. Zato tista stranka, ki ima več pooblaščencev, v procesnih pravicah ne sme imeti prednosti pred tisto, ki ima le enega. V nasprotnem primeru bi v obravnavani situaciji prišlo do tega, da bi stranka z več pooblaščenci imela več rokov za pravno sredstvo kot druga stranka. Kadar pisanje vsem pooblaščencem ne bi bilo vročeno istega dne, bi se zanjo odpirali novi roki za vložitev pravnega sredstva. Prihajalo bi do zapletov, možnosti za zlorabo in zavlačevanje postopka, kar pa nasprotuje načeloma pospešitve postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic, predvsem pa nasprotuje ustavno varovanemu enakemu varstvu pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave). Iz zakonske določbe drugega odstavka 137. člena ZPP zato izhaja, da začne teči rok za vložitev pravnega sredstva od vročitve odločbe prvemu pooblaščencu in ne (tudi) od kasnejše vročitve drugemu pooblaščencu.1 Neutemeljena je revizijska graja, da je razlog za kasnejšo vročitev drugemu pooblaščencu nerazumna odločitev sodišča prve stopnje za postopno vročanje. Sodišče je namreč pisanje obema pooblaščencema poslalo hkrati, na to, kdaj bodo naslovniki pisanje prevzeli, pa sodišče ne more vplivati.

9. Iz pojasnjenega izhaja, da je pravilna ugotovitev pritožbenega sodišča, da je bila pritožba vložena prepozno. Sodbo sodišča prve stopnje je prva prejela tožničina pooblaščenka Odvetniška družba B., in sicer 18. 8. 2016. Z naslednjim dnem je tako začel teči pritožbeni rok, zato je bila pritožba z dne 6. 9. 2016 vložena po izteku petnajstdnevnega roka (333. člen ZPP2), kar pomeni, da je bila vložena prepozno, in jo je višje sodišče upravičeno zavrglo (352. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP).

**Odločitev o reviziji**

10. Revizija je po obrazloženem neutemeljena in jo je Vrhovno sodišče skupaj z v njej vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (378. člen ZPP).

1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 664/2009, II Ips 521/2007 in II Ips 222/2003, na katere je opozorilo že pritožbeno sodišče; kot tudi V. Rijavec, v: Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, komentar k 137. členu, str. 553. 2 Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP-E, je Vrhovno sodišče za presojo uporabilo določbe ZPP, ki so veljale pred uveljavitvijo omenjene novele (125. člen ZPP-E).