Jedro

Če ima stranka v pravdi več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju v predmetni pravdni zadevi s sodbo P 249/2016 z dne 14. 7. 2016 ponovno razsodilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke do tožene stranke in ga zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo toženi stranki povrniti njene odmerjene pravdne stroške, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sodbi se s pritožbo, poslano na Okrajno sodišče v Celju priporočeno po pošti dne 6. 9. 2016, pritožuje tožeča stranka po pooblaščenem odvetniku J. J. 3. Pritožba je prepozna.

4. Tako iz uvoda izpodbijane sodbe, kot tudi iz spisovnega gradiva izhaja, da tožečo stranko v pravdi zastopata dva pooblaščenca, po pooblastilu z dne 6. 12. 2013 (priloga A1 v spisu) Odvetniška družba ... o.p., d.o.o. v ... ter po pooblastilu z dne 30. 11. 2015 (priloga A40 v spisu) J. J., odvetnik v ...

5. Sodba sodišča prve stopnje z dne 14. 7. 2016, ki je pritožbeno izpodbijana, je bila vročena obema pooblaščencema, kot izhaja iz vročilnic v spisu (pripetih k list. št. 147 in 147a) Odvetniški družbi ... o.p., d.o.o, dne 18. 8. 2016, odvetniku J. J. pa dne 22. 8. 2016. 6. Če ima stranka v pravdi več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih. Rok za vložitev pravnega sredstva pa po ustaljeni sodni praksi začne teči od vročitve sodne odločbe prvemu pooblaščencu, ne pa od kasnejše vročitve tudi drugim oziroma drugemu pooblaščencu. V zakonski določbi drugega odstavka 137. člena ZPP sicer ni izrecno zapisano, da teče rok za vložitev pravnega sredstva v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, od vročitve prvemu pooblaščencu, vendar pa je takšno stališče enotno v sodni praksi in skladno tudi s pravno teorijo1. Stranka, ki ima več pooblaščencev, namreč v procesnih pravicah ne sme imeti prednosti pred tisto, ki ima le enega. Ob drugačnem stališču bi se stranki, ki ima več pooblaščencev, ob postopnem vročanju odpirali novi roki za vložitev pravnega sredstva, kar pa nasprotuje načelom pospešitve postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic, predvsem pa ustavno varovanemu enakemu varstvu pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave RS).

7. V konkretnem primeru je bila torej izpodbijana sodba prvemu pooblaščencu, Odvetniški družbi ... o,p, d.o.o., vročena 18. 8. 2016, drugemu pooblaščencu, odvetniku J. J., ki je tudi vložil pritožbo, pa 22. 8. 2016, torej kasneje. Ob zgoraj obrazloženem je torej zakonski pritožbeni rok tožeči stranki za vložitev pritožbe začel teči od prve vročitve in se je iztekel dne 2. 9. 2016. Pritožba, ki je bila priporočeno po pošti na sodišče poslana 6. 9. 2016, je vložena prepozno.

8. Ker prepozne pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je na podlagi določbe 352. člena v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP moralo zavreči pritožbeno sodišče. 9. Tožeča stranka bo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP glede na zavrženje pritožbe morala sama kriti svoje priglašene pritožbene stroške.

1 Primerjaj npr. odločbe VS RS II Dor 435/2010, II Ips 664/2009, II Ips 521/2007, II Ips 222/2003 in Pravdni postopek - zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba 2005, komentar dr. Vesne Rijavec k določbi 137. člena ZPP - točka 9, stran 553.