Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila hipotekarno tožbo na podlagi vpisane maksimalne hipoteke, toženka pa nasprotno tožbo za izbris te maksimalne hipoteke. Glavne teze toženke so bile: da je ustanovitev maksimalne hipoteke nična, ker naj tožnica oziroma njena predhodnica A. ne bi imeli razpolagalne sposobnosti; da je bila A. pri ustanovitvi te hipoteke slaboverna; da terjatev, katere poplačilo se zahteva, ni zavarovana s konkretno maksimalno hipoteko; ter da lahko v tej pravdi izpodbija višino zavarovane terjatve.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice (in toženke po nasprotni tožbi; v nadaljevanju tožnice) in zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi toženke (in po nasprotni tožbi tožnice; v nadaljevanju toženke), in sicer je razsodilo: - da je toženka dolžna priznati, da je tožnica upravičena zahtevati poplačilo svojih terjatev po pogodbi o kratkoročnem kreditu z dne 15. 12. 2009 ter dodatku št. 1, dodatku št. 2 in dodatku št. 3 v višini 429.000 EUR iz zastavljene nepremičnine z ID znakom ..., posamezni del številka 171 v stavbi št. 3250, k. o. ..., last toženke v celoti, toženka je dolžna dopustiti poplačilo terjatve tožnice v višini 429.000 EUR z izvršbo na navedeni nepremičnini, ki je last toženke v celoti, sicer ta sodba nadomesti dolžnost priznanja in poplačila ter da je toženka dolžna povrniti tožnici pravdne stroške, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka); - da se zavrne tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za ugotovitev, da je neveljavna vknjižba maksimalne hipoteke do višine 429.000 EUR z oznako ID pravice ..., vknjižene v korist tožnice z veljavnostjo do 28. 2. 2028 pri nepremičninah ID znak del stavbe ..., ID znak del stavbe ..., ID znak del stavbe ..., ID znak del stavbe ..., in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se izbriše vknjižena maksimalna hipoteka ID pravice ... (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: ◦ Ali je pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da kot pravno neupoštevne ne obravnava pritožbenih navedb glede razpolagalne pravice in neveljavnosti ustanovitve maksimalne hipoteke? ◦ Ali je veljavno sklenjena zastavna pogodba za ustanovitev maksimalne hipoteke, če v času sklenitve zastavne pogodbe lastnik zastavljene nepremičnine ni bil stranka zastavne pogodbe? ◦ Ali je veljavno ustanovljena maksimalna hipoteka z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi zastavne pogodbe za ustanovitev maksimalne hipoteke, ki je bila sklenjena samo med upnikom in dolžnikom, brez sodelovanja lastnika zastavljene nepremičnine v času podpisa zastavne pogodbe, dolžnik pa je overil zemljiškoknjižno dovolilo, vsebovano v zastavni pogodbi ob naknadni pridobitvi lastninske pravice? ◦ Ali je veljavno zemljiškoknjižno dovolilo za vpis maksimalne hipoteke, ki je vsebovano v pogodbi in ga je izdal dolžnik, ki še ni bil lastnik zastavljene nepremičnine, overitev dovolila pa je dolžnik opravil ob pridobitvi lastništva na zastavljeni nepremičnini? ◦ Ali je pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da glede vsebine izpostavljenega spornega pogodbenega določila zgolj navede svojo ugotovitev interpretacije spornih pogodbenih določil, brez utemeljitve s pravili razlage spornih pogodbenih določil? ◦ Ali je pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da obsega zavarovanje z maksimalno hipoteko tudi terjatve, ki jih imetnik maksimalne hipoteke kot upnik in dolžnik na novo ustanovita, brez sodelovanja tretjega kot realnega dolžnika in lastnika zastavljene nepremičnine, v primerih, ko je obseg bodočih zavarovanih terjatev določen najširše, tj. vseh bodočih in pogojnih terjatev? ◦ Ali mora biti upnik maksimalne hipoteke dobroveren pri sklepanju pogodb, da so terjatve iz takšnih pogodb zavarovane z maksimalno hipoteko kot bodoče terjatve, če dolžnik ni tudi lastnik obremenjene nepremičnine? ◦ Ali je pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je tožnica oz. predhodnica A. ravnala dobroverno in zakonito, ko je po ustanovitvi maksimalne hipoteke sklenila novo posojilno pogodbo in z zavarovala terjatev z obstoječo maksimalno hipoteko? ◦ Kako je treba razlagati obseg zavarovanih terjatev pri maksimalni hipoteki, kjer je določeno, da so zavarovane vse bodoče in pogojne terjatve, in ali mora biti realni dolžnik stranka pogodb, iz katerih izvirajo bodoče terjatve oziroma terjatve, katerih višina ni določena? ◦ Ali je pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da toženka v hipotekarni tožbi ne more izpodbijati višine terjatve, če je bilo predhodno o terjatvi že odločeno, tudi glede plačil, ki so bila izvedena kasneje?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).