Jedro

Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker še sporna denarna terjatev tožnikov v znesku 43.573,89 EUR ni bila opredeljena kot solidarna, gre za deljivo terjatev.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta v tej pravdi vložila odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico, pri kateri je imel odškodninsko odgovornost zavarovano odvetnik A.A..

2. Sodišče prve stopnje je glede glavne stvari razsodilo: „Tožena stranka je dolžna plačati tožečima strankama znesek 48.415,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2009 do prenehanja obveznosti, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.“

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in glede glavne stvari razsodilo: „Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se prisojeni znesek zniža na 43.573,89 EUR.“ V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper slednji del sodbe vlaga revizijo tožena stranka. Sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da bo zahtevek v celoti zavrnjen.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena le v okvirih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), če tega zneska ne presega, presega pa 2.000,00 EUR in zakon ne določa, da revizije ni, pa je dovoljena, če je predhodno dopuščena (tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP).

8. Po ustaljeni sodni praksi velja, da imamo pri subjektivni kumulaciji na aktivni strani toliko pravnih razmerji, kolikor je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker še sporna denarna terjatev tožnikov v znesku 43.573,89 EUR ni bila opredeljena kot solidarna, gre za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena Obligacijskega zakonika).(1) Ker tožnika, četudi sta zakonca, vlagata tožbeni zahtevek kot oškodovanca, tudi nista enotna sospornika. Zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Na vsakega tožnika tako odpade znesek 21.786,95 EUR. Zato ne dosega revizijskega praga po drugem odstavku 367. člena ZPP.

9. Revizija toženke zoper sodbo zato ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.

(1) Primerjaj sklep VS RS II Ips 99/2015 z dne 15. 9. 2016 ter tam navedeno pravno literaturo in sodno prakso.