Jedro

Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz ekonomskega razloga (zaradi zmanjšanja naročil, upada prihodkov, izgube od 2014, zaradi česar je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave), ki je vplival na reorganizacijo (združitev posameznih procesov poslovanja in delovnih procesov) in racionalizacijo (zmanjšanje števila zaposlenih) pri toženi stranki. Ker je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita; da je tožena stranka dolžna tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča priznati vse pravice iz delovnega razmerja; da je tožena stranka dolžna tožnici iz naslova odškodnine plačati 30.600,00 EUR s pp ter ji povrniti pravdne stroške. Odločilo je še, da tožena stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

2. Zoper sodbo (razen v delu odločitve, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka), se pritožuje tožnica iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da so stališča sodišča napačna, ugotovljena dejstva pa nedokazana. Ne drži, da delo, ki ga je opravljala tožnica, ni več potrebno. Poslovni razlog ni dokazan. Sodišče je zgolj sledilo sledilo pavšalnim trditvam tožene stranke. Obstoj poslovnega razloga je utemeljevalo z zmanjšanimi naročili in finančno izgubo, racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja. Iz sredstev javnega obveščanja je znano, da se finančno stanje tožene stranke v letih 2014 do 2015 ni poslabšalo, začelo se je celo izboljševati. Če bi bilo finančno stanje takšno, kot prikazuje tožena stranka, bi bil zoper njo uveden stečaj, ne pa prisilna poravnava. Za zakonitost odpovedi morajo biti izpolnjeni tudi formalni pogoji. In sicer mora delodajalec delavcu pred odpovedjo vročiti pisno obvestilo o nameravani odpovedi, preveriti mora, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, ga pre/dokvalificirati, na zahtevo delavca pa o nameravani odpovedi obvestiti tudi sindikat. Tega tožena stranka ni izvedla. Namesto, da bi tožnico zaposlila na drugih delih, je tam zaposlovala druge delavce. Iz odpovedi ni jasno, ali dela, ki ga je opravljala tožnica, sploh ni več in je njeno delovno mesto ukinjeno ali pa bo delo opravlja nekdo drug. Morala bi biti sprejeta nova sistemizacija, iz katere bi bilo to jasno razvidno. Ker to ni bilo storjeno, ni mogla prenehati potreba po tožničinem delu. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24. 2. 2016. Po 1. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Po drugem odstavku 89. člena ZDR-1 mora biti odpovedni razlog utemeljen in onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

7. Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da je tožena stranka kršila določene obveznosti v postopku podaje odpovedi - obvestiti delavca o nameravani odpovedi, preveriti, ali ga je mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga do/prekvalificirati, na zahtevo delavca o nameravani odpovedi obvestiti sindikat. Tožnica takšne zahteve v smislu prvega odstavka 86. člena ZDR-1 ni podala, preostalih dveh obveznosti delodajalca pa ZDR-1 v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga več ne predpisuje. Zato tožena stranka očitanega niti ni mogla kršiti.

8. Odpoved je bila podana iz ekonomskega razloga (zaradi zmanjšanja naročil, upada prihodkov, izgube od 2014, zaradi česar je bil na toženo stranko 8. 10. 2015 začet postopek prisilne poravnave), ki je vplival na reorganizacijo (združitev posameznih procesov poslovanja in delovnih procesov) in racionalizacijo (zmanjšanje števila zaposlenih) pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje ni zgolj sledilo navedbam tožene stranke glede obstoja razlogov za odpoved, ampak je ugotovitve o tem sprejelo na podlagi izvedenih dokazov, pri čemer je izpostavilo predvsem izpovedi prič A.A. (svetovalec na področju komerciale) in B.B. (zaposlen na področju obračuna plač) ter sklep o začetku postopka prisilne poravnave z dne 8. 10. 2015, seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 18. 4. 2016, poročilo o finančnem položaju in poslovanju na dan 30. 6. 2015. Tudi če bi se ekonomsko stanje kasneje izboljšalo, kot navaja pritožba, je za presojo zakonitosti odpovedi ključen čas podaje odpovedi, glede tega pa so ugotovitve sodišča prve stopnje pravilne.

9. Ni odločilno, da tožena stranka ni že v odpovedi navedla, kako se razporedijo naloge tožničinega delovnega mesta. Prav tako pritožba neutemeljeno navaja, da je za presojo prenehanja potrebe po tožničinem delu odločilno vprašanje, ali je tožena stranka formalno v aktu o sistemizaciji uredila ukinitev tožničinega delovnega mesta oziroma ali je določila na katera delovna mesta se prerazporedijo naloge njenega delovnega mesta. Formalna ukinitev delovnega mesta z ustrezno spremembo akta o sistemizaciji torej ni pogoj za zakonitost odpovedi, mora pa delodajalec dokazati dejansko prenehanje potrebe po delu delavca, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dela tožničinega delovnega mesta tajnice razporedila delno na omenjenega delavca B.B., ki je že doslej občasno nadomeščal tožnico v času njene odsotnosti, delno pa naj bi ta dela opravljali pogodbeni izvajalci. Tudi dejanska prerazporeditev nalog kaže na prenehanje potreb po delu pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi.

10. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi in niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe (154., 165. člen ZPP).