Jedro

Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in III . točki izreka spremeni tako, da se glasi: Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka P. B. dolžna opustiti posest in uživanje tožniku M.P. lastnih nepremičnin parc. št. l636 - vinograd 1570 m2,vinske kleti - hrama, stoječega na severnem delu parcele št. 1635 - travnik, obe vpisani pri vl. št. 95 k.o. ... ter parc. št. 1690 njiva l761 m2, vpisani pri vl. št. 96 k.o. ..., v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožeča stranka mora toženi povrniti pravdne stroške v znesku 120.158,00 SIT, v l5 dneh.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi II. tč. izreka prvostopenjske sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora opustiti posest in uživanje tožniku lastnih in v I. točki izreka sodbe navedenih nepremičnin. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku izročiti ključ vinske kleti - zidanice, stoječe na parc. št. 1635 k.o. ...... Odločilo je še, da pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pravdnega postopka. Proti sklepu sta se pritožili obe pravdni stranki. Izpodbijata vsaka zanju neugodni del odločitve. Obe zatrjujeta obstoj vseh v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov. Predlagata prvenstveno spremembo izpodbijanega dela sodbe oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Tožena stranka v obrazložitvi pritožbe navaja, da toženka s tem, ko pomaga bratu, ne vznemirja tožnika. Zaslišane priče so povedale, da toženka nepremičnine ne uživa za lastne potrebe, ampak za potrebe brata, ki ni sposoben samostojnega življenja. Ne gre za vznemirjanje lastninske pravice tožnika po 1. odst. 42. člena ZTLR, ampak za pomoč bratu, ki je upravičen obdelovati zemljišče, pa tega ni sam zmožen. Nobenega dokaza ni, da bi si toženka prilaščala posest spornih nepremičnin, ali da bi karkoli uživala od plodov obdelovanja. Franc, ki je po pogodbi upravičen do posesti in uživanja spornih nepremičnin, je z izpodbijano sodbo ogrožen. Pomoč tistemu, ki je upravičen nekaj uživati po pogodbi, ne pomeni protipravnega ravnanja. S toženkino pomočjo bratu je tožnik okoriščen, saj bi moral brata po pogodbi preživljati, pa ga pušča že dolga leta, skoraj 10 let, samega, brez sredstev za življenje, in izkazano nesposobnega za samostojno življenje. Tožeča stranka pa v obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje brez osnove verjelo neresnični izpovedi toženke, ki jo je razumljivo podprl kot priča zaslišani Franc namreč, da ima ključ od zidanice toženka le takrat, kadar dela v vinogradu po naročilu Franca. Pri odločanju sodišče ni ocenilo izpovedi priče Rozike, da ključev nima tožnik. Priča Karolina glede uživanja kot tudi glede ključa zidanice, ni ničesar povedala in ima zato izpodbijani del sodbe takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Tožnik vztraja pri trditvi, da ima ključe toženka, sicer bi tožil brata. Toženka ima ključe ves čas v posesti, ne le, če gre delat v vinograd. Toženka je zamenjala ključavnico, ključev pa ni izročila tožniku. O tem lahko izpovesta priči Ivanka in Martin ml., predlaga pa še poizvedbe na Postajo milice Krško in zaslišanje miličnika M. Napačna je tudi odločitev o stroških. Z zavrnjenim delom zahtevka niso nastali nikakršni stroški. Nobena od pravdnih strank na pritožbo druge ni odgovorila. Pritožba tožene stranke je utemeljena, ni pa utemeljena pritožba tožeče stranke. O pritožbi tožene stranke: Tožeča stranka je tožbeni zahtevek, da toženka opusti posest in uživanje tožniku lastnih nepremičnin, izvajala iz določbe 1. odst. 42. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (v nadaljnjem besedilu ZTLR). Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da je sodišče prve stopnje pri zaključku, da toženka posega v tožniku lastne nepremičnine, zmotno uporabilo materialno pravo. Ni namreč upoštevalo, da je tožnik z izročilno pogodbo z dne 21.8.1991 pustil svojemu bratu Francu uživanje vseh kmetijskih zemljišč in mu dovolil obdelovanje po lastni želji. Po določbi 1. odst. 99. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu ZOR), se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.