Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 86.558,40 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Upoštevalo je ustaljeno sodno prakso, po kateri se odmena za nezmožnost uporabe denacionaliziranih nepremičnin izračuna z ugotavljanjem koristi s hipotetično najemnino. Oprlo se je na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec upošteval, da gre za gramoznico, da je gramoz v lasti države in se ga ne more upoštevati pri izračunu višine odmene, da je bila koncesijska pravica za izkoriščanje gramoza na tem območju podeljena toženki, da se po letu 2008 na tem območju gramoz ni več izkopaval, ampak so se nepremičnine uporabljale za druge dejavnosti: predelavo gradbenih odpadkov, gramoza, pripeljanega od drugod... Upošteval je, da so bila zemljišča ob odvzemu res kmetijska in gozdna, vendar se ves čas uporabljajo za izvajanje gospodarske dejavnosti, za kakršne se uporabljajo nepozidana stavbna zemljišča. Zemljišča se tudi nahajajo v neposredni bližini gospodarske cone. Sodišče prve stopnje je zato sledilo izvedencu, ki je pri izračunu hipotetične najemnine upošteval najemnine, ki se jih plačuje za nepozidana stavbna zemljišča v gospodarski coni.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank. Strinjalo se je s toženko, da je sodišče prve stopnje naredilo računsko napako, zato je prisojeno odmeno znižalo na 73.574,40 EUR. Tožničini pritožbi pa je ugodilo glede stroškov postopka. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženka zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin od pravnomočnosti odločb o vrnitvi dne 4. 1. 2008, do dejanske izročitve 30. 9. 2013, dolžna plačati 692.467,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 86.558,40 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Upoštevalo je ustaljeno sodno prakso, po kateri se odmena za nezmožnost uporabe denacionaliziranih nepremičnin izračuna z ugotavljanjem koristi s hipotetično najemnino. Oprlo se je na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec upošteval, da gre za gramoznico, da je gramoz v lasti države in se ga ne more upoštevati pri izračunu višine odmene, da je bila koncesijska pravica za izkoriščanje gramoza na tem območju podeljena toženki, da se po letu 2008 na tem območju gramoz ni več izkopaval, ampak so se nepremičnine uporabljale za druge dejavnosti: predelavo gradbenih odpadkov, gramoza, pripeljanega od drugod... Upošteval je, da so bila zemljišča ob odvzemu res kmetijska in gozdna, vendar se ves čas uporabljajo za izvajanje gospodarske dejavnosti, za kakršne se uporabljajo nepozidana stavbna zemljišča. Zemljišča se tudi nahajajo v neposredni bližini gospodarske cone. Sodišče prve stopnje je zato sledilo izvedencu, ki je pri izračunu hipotetične najemnine upošteval najemnine, ki se jih plačuje za nepozidana stavbna zemljišča v gospodarski coni.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank. Strinjalo se je s toženko, da je sodišče prve stopnje naredilo računsko napako, zato je prisojeno odmeno znižalo na 73.574,40 EUR. Tožničini pritožbi pa je ugodilo glede stroškov postopka. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja, da sodišči nista pravilno uporabili določb 198. in 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ker sta pri izračunu višine odmene za nemožnost uporabe nacionalizirane gramoznice, upoštevali najemnine za nezazidana stavbna zemljišča. Meni, da je tožnica prikrajšana le za uporabo kmetijskega zemljišča, saj ne ona ne njen pravni prednik nikoli nista pridobila upravnih dovoljenj za izkoriščanje mineralnih surovin. Ta zemljišča so bila odvzeta kot kmetijska in morajo biti vrnjena kot kmetijska. Poudarja, da gre za precedenčno zadevo, saj Vrhovno sodišče še ni zavzelo stališča, kako se izračuna uporabnina za zemljišča, v katerih se nahajajo mineralne surovine, kadar ima te nepremičnine v posesti nelastnik na podlagi pridobljenih rudarskih pravic in koncesijskih pogodb, sklenjenih na podlagi Zakona o rudarstvu.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje predsedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe, odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).