Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom sodno poravnavo, sklenjeno med pravdnima strankama 27. 9. 2019, razveljavilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek (za razveljavitev sodne poravnave z dne 27. 9. 2019) v celoti zavrnilo.

3. Tožnik se v predlogu za dopustitev revizije zavzema za razveljavitev sodne poravnave, sklenjene 27. 9. 2019 med pravdnima strankama kot bivšima zakoncema, ker je v zapisu sodne poravnave izpadlo zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim bi toženka nanj prenesla 1/8 solastninski delež na spornih nepremičninah. Meni, da bi moralo (poleg njegove pooblaščenke) tudi sodišče oziroma sodnica skrbeti za zakonitost sodne poravnave. Navrže še, da sporna sodna poravnava ni skladna z določbo 15. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in da je zato sodišče ne bi smelo dopustiti. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je s sporno sodno poravnavo prišlo do vzajemnega popuščanja, s katerim bi se prekinil spor oziroma bi se odpravile vse negotovosti glede tega istega solastnega skupnega premoženja pravdnih strank in so se s poravnavo sploh določile vzajemne pravice in obveznosti pravdnih strank, kot solastnikov/skupnih lastnikov predmetnega nepremičnega premoženja; in (2) ali je bila na naroku dne 27. 9. 2019 med postopkom, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, o spornem predmetu, t. j. o ugotovitvi obsega skupnega premoženja pravdnih strank in deležev na njem, sklenjena veljavna sodna poravnava, glede na to, da ne vsebuje ugotovitve, kaj skupno premoženje obsega in kakšni so deleži na njem (ni bistvenih sestavin pogodbe, 15. člen OZ). Če pa Vrhovno sodišče ugotovi, da ne obstoji pravna podlaga za nadzor nad zakonitostjo sodnih poravnav, predlaga, naj Vrhovno sodišče prekine postopek in na Ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 392. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Najprej velja tožniku odgovoriti, da Vrhovno sodišče ne „vidi“ protiustavnosti v določbi drugega odstavka 392. člena ZPP in jo je tudi že večkrat uporabilo (npr. II Ips 32/2011). Poleg tega je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)1 v drugem odstavku 392. člena (za 1. točko) dodal novo 2. točko, ki dopušča tožbo za razveljavitev sodne poravnave tudi v primeru, če je bila sodna poravnava sklenjena glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).

6. Sicer pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog za dopustite revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Novela ZPP-E se uporablja od 14. 9. 2017.