Jedro

Ker ima predlagateljica (so)lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih predlaga vzpostavitev etažne lastnine, glede na določbo 3. člena ZVEtL ni upravičena predlagateljica. Udeleženci postopka so kot solastniki vpisani na nepremičninah, ki so predmet predloga za vzpostavitev etažne lastnine, zato lahko vzpostavijo etažno lastnino na podlagi sporazuma, z enostranskim poslom ali na podlagi sodne odločbe. Upravičeni predlagatelji po ZVEtL so lahko le tisti, ki jim le ta zakon omogoča vzpostavitev etažne lastnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog predlagatelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (1) na naslovu P., ki stoji na parcelah s številkami 2034/I, 2034/4 in 2034/9, vse k.o. X. 2. Predlagateljica s pritožbo izpodbija sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da je bilo preseženo stališče, ki ga je zavzelo Višje sodišče v Kopru v sklepu Cp 730/2009, s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 2289/2009. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini. Če je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini, se na podlagi 11. člena ZVEtL o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Iz 3. člena ZVEtL ne izhaja, da tisti, ki je vknjižen kot solastnik, ne more biti pridobitelj posameznega dela stavbe, saj se solastninska in lastninska pravica razlikujeta, kar je opredeljeno tudi v določbah Stvarno pravnega zakonika (2). Predlagatelj je lahko vsaka oseba, ki razpolaga s pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, ki ga zakonska določba 14. člena ZVEtL opredeljuje kot upravičenega predlagatelja. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča (3) je predlagatelj postopka po tem zakonu lahko le tisti, ki zatrjuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe in ne tisti, ki ima lastninsko pravico že vknjiženo, saj to izhaja iz 3. člena ZVEtL. Takšne ugotovitve niso v nasprotju z 11. členom ZVEtL, ki le določa, da se ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so (že) bile vpisane v zemljiško knjigo kot solastniki celotne nepremičnine.

5. Solastnina pomeni, da več oseb na isti stvari nima izključne lastninske pravice in da je določen idealni delež vsakega solastnika v razmerju do celote. Solastnina je tako posebna oblika lastnine, kjer ima več oseb lastninsko pravico na isti stvari. Ker je (so)lastninska pravica predlagateljice na nepremičninah, na katerih predlaga vzpostavitev etažne lastnine, že vpisana v zemljiško knjigo, glede na določbo 3. člena ZVEtL, predlagateljica ni upravičena zahtevati vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL. Udeleženci postopka so kot solastniki vpisani na nepremičninah, ki so predmet predloga za vzpostavitev etažne lastnine, zato lahko vzpostavijo etažno lastnino na podlagi sporazuma (108. člena SPZ), z enostranskim poslom (109. člena SPZ) ali na podlagi sodne odločbe (110. členom SPZ). Upravičeni predlagatelji po ZVEtL so lahko le tisti, ki jim le ZVEtL omogoča vzpostavitev etažne lastnine. ZVEtL zapolnjuje pravno praznino, ko je zemljiškoknjižni lastnik odtujil posamezni del stavbe in ni vzpostavil etažne lastnine na nepremičnini, kar je pridobiteljem do uveljavitve ZVEtL onemogočalo zemljiškoknjižni vpis pridobljenega posameznega dela na stavbi.

6. Takšni so tudi cilji, načela in obrazložene rešitve, ki jih je podal predlagatelj v Predlogu ZVEtL (4), v katerem je izpostavil, da zakon ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava in ne spreminja obstoječih predpisov vzpostavitve etažne lastnine, temveč že predpisana postopka za vpis etažne lastnine v primeru delitve solastnine in na predlog izključnega lastnika, dopolnjuje s predpisovanjem novega postopka za vzpostavitev etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe. Iz obrazložitve Predloga ZVEtL tudi izhaja, da zakon ne dopušča začetka postopka tudi na predlog zemljiškoknjižnega lastnika ali solastnika zemljiške parcele, saj imajo ti glede na veljavne predpise zagotovljene možnosti, da vzpostavijo etažno lastnino z enostranskim pravnim aktom, sporazumom o delitvi solastnine oziroma po postopku za delitev solastnine (5).

7.Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku (6) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

(1) V nadaljevanju ZVEtL.

(2) V nadaljevanju SPZ.

(3) Pritožbeno sodišče sledi materialnopravnim ugotovitvam Višjega sodišča v Kopru iz sklepa Cp 730/2009. (4) Glej predlog ZVEtL – prva obravnava EVA: 2008-1517-0004. (5) Primerjaj obrazložitev k 14- členu Predloga ZVEtL.

(6) V nadaljevanju ZPP.