Jedro

Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja glede uveljavljanih bistvenih kršitev postopka izpodbijane sodbe. Vloga, ki zgolj zatrjuje (in obrazlaga), da je izpodbijana sodba procesnopravno nepravilna, praviloma ne zadosti zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije.

Predlagateljeve trditve glede odstopa od sodne prakse so neobrazložene in pavšalne.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prodajna pogodba, ki sta jo sklenila prvi toženec in druga toženka 18. 1. 2013, nična. Vknjižbo lastninske pravice na prvega toženca je ugotovilo za neveljavno. Pri garsonjeri (ID 5696997) je izbrisalo zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice na temelju prodajne pogodbe v korist prvega toženca in vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje na drugo toženko. Prvemu tožencu je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice in druge toženke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil prvi toženec. Predlaga dopustitev revizije, ker je pri izdajanju sodbe sodišča druge stopnje prišlo do rešitve pravnih vprašanj, glede katerih odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in ker gre pri posameznih vprašanjih za pravna vprašanja, glede katerih ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Navaja, da je sodba sodišča druge stopnje v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje, saj je sodišče druge stopnje brez razpisa glavne obravnave spremenilo dejansko stanje glede ugotovitve okoliščine, da "toženi stranki ni uspelo dokazati, da je plačala 38.000,00 EUR in tako sodišče ni sledilo navedbam o domnevnem vračanju dolgov druge toženke". Tega sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo. Sodišče druge stopnje navede, da "če bi toženec dokazal izpolnitev pogodbe, bi to imelo določeno pravno relevantno težo". V zvezi s tem se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 503/2004 z dne 20. 4. 2006. Uveljavlja, da mu je bila s tem odvzeta možnost pritožbe. Izpodbijana sodba sodišča druge stopnje je tudi v neposrednem nasprotju z listinami v spisu glede navedbe, da "priča na zaslišanju ni povedala, da je na dan sklepanja pogodbe toženka bila čisto zdrava", kar ne drži. Pravno pomembno je, ali je druga toženka na dan sklepanja prodajne pogodbe navzven kazala vidne znake bolezni. Sodišči sta drugemu tožencu odvzeli možnost dokazovanja, ker sta zavrnili dokazni predlog o zaslišanju pooblaščenca drugega toženca, potem pa sta zaključili, da drugi toženec ni dokazal izpolnitve pogodbe. Tudi ni res, da drugi toženec ni predložil "nobenega zdravniškega spričevala iz časov, ki bi potrjevali, da je bil lahko ravno v teh dneh "svetli trenutek", ki bi opravičeval sklepanje pogodbe in podpisovanje izjave", saj je predložil strokovno mnenje sodne izvedenke dr. A. S. in pisno izjavo, ki jo je druga toženka podala pred notarjem M. D. Iz tega je razvidno, da se je druga toženka zavedala sklenitve prodajne pogodbe. Prvi toženec je tudi izpodbijal ugotovitve sodne izvedenke dr. Tomori, vendar se nižji sodišči do njegovih navedb o izvedenkini neprepričljivosti glede obstoja "svetlega trenutka" pri drugi toženki v trenutku sklepanja pogodbe nista opredelili. S tem je bila prvemu tožencu odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče druge stopnje je uporabilo nerelevantno pravno podlago, ko je navedlo določbe Obligacijskega zakonika, saj je bila druga toženka v času sklepanja prodajne pogodbe poslovno sposobna oseba.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga, ki jim predlagatelj ni zadostil. 6. Iz povzetih trditev vloge drugega toženca je razvidno, da predlagatelj v njej niza vrsto očitkov o procesnih kršitvah, zaradi katerih naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, pri tem pa ne izpostavi in ne opredeli (niti enega) pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. Iz njegove vloge izhaja, da želi dopustitev revizije "na splošno" zoper zavrnilni del izpodbijanje sodbe. Takšna vloga, ki zgolj zatrjuje (in obrazlaga), da je izpodbijana sodba procesnopravno nepravilna, praviloma ne zadosti zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije, kar je Vrhovno sodišče doslej že večkrat poudarilo1. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja glede uveljavljanih bistvenih kršitev postopka izpodbijane sodbe, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlagatelj sicer uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker naj bi sodišče druge stopnje nezakonito spremenilo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in se pri tem sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 503/2004 z dne 20. 4. 2006. Vendar pa njegovo sklicevanje na navedeno odločbo Vrhovnega sodišča niti ni obrazloženo na način, da bi bila možna presoja, ali gre za podoben primer, niti ne predloži sodbe sodišča prve stopnje. Te njegove trditve predstavljajo neobrazloženo in pavšalno zatrjevanje odstopa od sodne prakse. Zato tudi presoja pomembnosti tega vprašanja ni mogoča. 7. Ker predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo. Drugi toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Primerjaj II DoR 491/2010 z dne 31. 3. 2011.