Toženka v predlogu za dopustitev revizije navaja, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Te navedbe pomenijo zgolj povzetek zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP, s čimer ni izpolnjena zakonska zahteva po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o predlaganih pravnih vprašanjih. Na tak način, torej brez kakršnekoli konkretizacije abstraktnih zakonskih kriterijev, toženka ni izkazala, da bi predlagani vprašanji po pomenu presegali obravnavano zadevo. Prav tako je v predlogu izostala njuna vsebinska navezava na stališče izpodbijane sodbe, da ni več sporno, da je zapustnica za časa življenja toženki podarila stanovanje v vrednosti 120.200,00 EUR. Toženka pa v predlogu tudi ne navede nobenih opravilnih številk odločb, tako da tudi trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča ostajajo povsem posplošene. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da darilna pogodba, ki sta jo 5. 5. 1993 sklenili zapustnica A. A. kot darovalka in toženka kot obdarjenka in katere predmet je trisobno stanovanje št. 16 v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka v Ljubljani na ... (ID znak: ...), nima pravnega učinka v razmerju in obsegu, ki je potreben za dopolnitev nujnega deleža tožnikov po zapustnici (točka I.1 izreka) ter da je toženka dolžna v zapuščino plačati znesek 6.501,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2015 dalje do plačila (točka I.2 izreka). V presežku (tj. za plačilo 33.498,26 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II.1 izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnikoma povrniti 16,25 % njunih pravdnih stroškov, tožnika pa toženki 83,75 % njenih pravdnih stroškov (točka III. 1 izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek, ki ga je toženka dolžna vrniti v zapuščino, zvišalo za 18.198,11 EUR (na 24.699,85 EUR), in sicer z obrestmi od 10. 12. 2019 (ne od 12. 10. 2015), za razliko do zahtevanih 40.000,00 EUR z obrestmi od 12. 10. 2015 dalje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo ter na novo določilo deleža, v katerem sta pravdni stranki upravičeni do povrnitve stroškov pravdnega postopka, tako da ta znašata 60 % za tožnika in 40 % za toženko. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je šteti, da je stanovanje na ... (ID znak: ...), ki je bilo pridobljeno odplačno v času trajanja zakonske zveze med zapustnico A. A. in B. B., skupno premoženje zakoncev A. A. in B. B.? - Ali je šteti, da je tožena stranka od zapustnice - matere A. A. pridobila darilo v deležu do 1/2 stanovanja na ... (ID znak: ...), v deležu do 1/2 pa od očeta B. B.?
4. Predlog ni popoln.
5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
6. Toženka v predlogu za dopustitev revizije navaja, da gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Te navedbe pomenijo zgolj povzetek zakonskega besedila iz 367.a člena ZPP, s čimer ni izpolnjena zakonska zahteva po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o predlaganih pravnih vprašanjih. Na tak način, torej brez kakršnekoli konkretizacije abstraktnih zakonskih kriterijev, toženka ni izkazala, da bi predlagani vprašanji po pomenu presegali obravnavano zadevo. Prav tako je v predlogu izostala njuna vsebinska navezava na stališče izpodbijane sodbe, da ni več sporno, da je zapustnica za časa življenja toženki podarila stanovanje v vrednosti 120.200,00 EUR. Toženka pa v predlogu tudi ne navede nobenih opravilnih številk odločb, tako da tudi trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča ostajajo povsem posplošene.
7. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).