Jedro

Tožbeni ugovor nepravilne uporabe 257. člena ZUP je po presoji sodišča neutemeljen. Navedena določba zakona organu omogoča, da obnovo postopka uvede bodisi z izdajo posebnega sklepa o obnovi postopka, če takega sklepa ne izda, pa z izdajo odločbe o glavni stvari.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A, Izpostave A, z dne 25. 8. 1997, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995, končanega z odločbo z dne 3.10.1996. Odločitev utemeljuje z določbo 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, dalje ZUP) in ugotovitvijo, da je organ prve stopnje po tem, ko je postala odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995 dokončna, opravil pregled (pri)tožnikovega poslovanja, o čemer je bil sestavljen zapisnik z dne 5.6.1997, pri čemer je ugotovil, da (pri)tožnik ni pravilno obračunaval amortizacije, ker ni upošteval obračuna z metodo enakomernega časovnega amortiziranja, kar prestavlja razlog za obnovo postopka. S tem zavrača pritožbeni ugovor, da ne gre za novo dejstvo, s katerim davčni organ ne bi mogel razpolagati že pri pregledu poslovnih knjig za leto 1995. Ker bi nova dejstva, ki izhajajo iz navedenega zapisnika in v prejšnjem postopku niso bila upoštevana, mogla pripeljati do drugačne odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, je prvostopni organ utemeljeno odločil, da postopek obnovi iz razloga po 1. točki 249. člena ZUP. Tožeča stranka odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, na katerega ugotovitve se sklicuje tožena stranka, je razvidno, da se je inšpekcijski pregled nanašal na ugotavljanje pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za poslovno leto 1996. Iz zapisnika je razvidno tudi, da je davčni inšpektor pri tem opravil tudi pregled obračuna amortizacije od leta 1994 do leta 1995, ne da bi imel za to kakršnokoli pravno osnovo, glede na to, da je bil predmet inšpiciranja le poslovno leto 1996, sklep o obnovi postopka pa v času pregledovanja dokumentacije pred letom 1996, ni bil izdan, saj je bil izdan šele 25. 8. 1997. Prvostopni organ bi moral upoštevati določbo 2. odstavka 257. člena ZUP, po katerem v primeru, ko je glede na okoliščine primera mogoče in je to tudi v interesu pospešitve postopka, lahko pristojni organ, brž ko ugotovi, da so podani pogoji za obnovo, opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi izdal poseben sklep, s katerim se dovoljuje obnova. Iz navedene določbe izhaja, da mora pristojni organ pred opravo kakršnihkoli dejanj, izdati sklep o obnovi postopka. Le posebne okoliščine dovoljujejo, da dejanja v postopku opravi, ne da bi bil izdan poseben sklep, s katerim se dovoljuje obnova. V obravnavanem primeru pa take posebne okoliščine niso bile podane in prvostopni organ svoje odločitve v smislu navedene zakonske določbe tudi ne obrazloži, zaradi česar sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato nezakonit. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo. Predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa svojo udeležbo v postopku priglasilo z vlogo z dne 18. 11. 2002. Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljuje tožena stranka, kot tudi z razlogi, s katerimi zavrača pritožbene ugovore. Tožbeni ugovor nepravilne uporabe 257. člena ZUP je po presoji sodišča neutemeljen. Navedena določba zakona organu omogoča, da obnovo postopka uvede bodisi z izdajo posebnega sklepa o obnovi postopka, če takega sklepa ne izda, pa z izdajo odločbe o glavni stvari. V obeh primerih organ obnovo postopka uvede, če zve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze v smislu 1. točke 249. člena ZUP. Stališče tožeče stranke, da davčni organ v postopku inšpiciranja zakonitosti poslovanja za leto 1996 novih dejstev in novih dokazov, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke za leto 1995, pred izdajo sklepa o uvedbi obnove postopka ne bi smel ugotavljati, je po presoji sodišča zmotno. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 5. 6. 1997, je razvidno, da je bil predmet inšpekcijskega pregleda inšpiciranje pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za poslovno leto 1996 ter pregled obračuna amortizacije od leta 1994 do leta 1995. Inšpekcijski organ pa je v obravnavanem primeru za preveritev pravilnosti in zakonitosti obračunavanja amortizacije v inšpiciranem letu 1996 moral ugotavljati tudi način obračunavanja amortizacije v predhodnih davčnih obdobjih.

Ker je po navedenem izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, je na podlagi prvega in drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.