Jedro

Navodila pritožbenega sodišča ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v I. in IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne pritožbenemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (I. točka izreka), mladoletna otroka zaupalo v varstvo in vzgojo materi (II. točka izreka), glede stikov med otrokoma in očetom določilo, da potekajo po predhodnem dogovoru med otrokoma in očetom, upoštevajoč obveznosti in želje otrok (III. točka izreka), naložilo tožencu plačevanje preživnine v višini 200,00 EUR za vsakega otroka (IV. točka izreka), v presežku pa zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (VI. točka izreka). Pred izdajo sodbe je sodišče s sklepom zavrnilo predlog toženca za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. in IV. točki izreka, torej glede odločitve o stikih in plačevanju preživnine, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Nadalje je zavrnilo pritožbo toženca zoper sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne njegov predlog za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje (III. točka izreka), odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (IV. točka izreka). Razveljavitev je utemeljilo z razlogi, da je sodišče prve stopnje sledilo izvedencu, da je v korist otrok, da se s tožencem sproti dogovarjata glede stikov in da se ti opredeljeno ne določijo. V sodbi ni našlo razlogov, zakaj strnjeni stiki, pri katerih bi otroka pri tožencu prespala, ne bi bili v korist otrok. Podvomilo je, da se z neopredeljeno določenimi stiki varujejo dolgoročne koristi otrok. Ker med pravdnima strankama ni komunikacije, bi morali biti stiki bolj določno opredeljeni. Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, kolikšen časovni obseg stikov bi bil v korist otrok in v katerih terminih. Ker bo ta dejstva treba ugotavljati s ponovnim zaslišanjem pravdnih strank in izvedenca, ki jih je sodišče prve stopnje že zaslišalo, bi bilo nesmotrno, da bi jih moralo pritožbeno sodišče znova zaslišati na pritožbeni obravnavi. Menilo je, da s tem ne bo poseženo v pravice strank do sojenja v razumnem roku.

3. Zoper razveljavitveni del odločitve tožnica vlaga pritožbo na podlagi 357. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje. Meni, da je imelo višje sodišče v spisu zbrana vsa dejstva in dokaze, da bi o zadevi samo odločilo. Izvedenec je podal strokovno mnenje, da je v korist otrok, da se dogovarjata s tožnikom glede stikov in da se stiki opredeljeno ne določijo. Sodišče druge stopnje bi lahko samo opravilo pritožbeno obravnavo in še dodatno zaslišalo izvedenca, če je imelo pomisleke glede pravilnosti odločitve o stikih. Glede na njuno starost bi moralo upoštevati voljo otrok. Pritožbeno sodišče je sodišču prve stopnje očitalo, da ni ugotavljalo dejstev, ki bi izključevala strnjene stike oziroma razlogov, zakaj takšni stiki ne bi bili v dolgoročno korist otrok. Dokazni postopek bi lahko samo dopolnilo – zadostovali bi že pisni vlogi strank, dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitna obravnava pred sodiščem druge stopnje. Meni, da je vrnitev zadeve sodišču prve stopnje neekonomična, da bo pomenila le dolgotrajen postopek in da zanjo ni razlogov.

4. Pritožba je bila vročena v odgovor tožencu, ki pritrjuje razlogom za razveljavitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Cilj pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje (357.a člen ZPP) je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Ureditev je plod težnje, da bi bil večinski delež zadev meritorno in dokončno rešen že pred pritožbenim sodiščem. Vrhovno sodišče pri presoji utemeljenosti pritožbe ocenjuje, ali bi kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje samo - ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo dokazni postopek oziroma odpravilo pomanjkljivost oziroma ali bi moralo samo opraviti novo sojenje. Vračanje zadeve v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje je mogoče le izjemoma, kadar bi bila sicer stranka prikrajšana v kateri izmed svojih pravic, zlasti pri uresničitvi pravice do pritožbe (tak položaj je lahko podan, kadar bi pritožbeno sodišče prvič in v celoti presojalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojne pravne celote in ki niti v dejanskem niti v pravnem pogledu niso bile predmet presoje sodišča prve stopnje), ali kadar bi bilo utemeljeno pričakovati, da bo postopek pred sodiščem druge stopnje trajal dlje kot pred sodiščem prve stopnje (pri čemer je treba upoštevati, da se v primeru razveljavitve postopek dodatno podaljša zaradi ponovne možnosti pritožbe), ali kadar bi bil postopek pred sodiščem druge stopnje povsem neekonomičen (s človeških in/ali finančnih virov).1

7. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je vprašanje stikov med očetom in otrokoma presojalo in tudi izvedlo dokazni postopek, saj se je pri odločitvi, da se stiki določajo sproti po dogovoru med otrokoma in očetom, oprlo na mnenje izvedenca. Ne gre torej za položaj, ko bi bilo pred pritožbenim sodiščem treba presojati neko samostojno pravno celoto, ki pred sodiščem prve stopnje še ne bi bila predmet presoje. Pritožbeno sodišče je zgolj podvomilo v pravilnost odločitve, v skladu s katero niso predvideni strnjeni stiki, saj naj bi bilo vprašljivo, ali so tako določeni stiki res v dolgoročno korist otrok. Sodišču prve stopnje je naložilo, naj glede tega vprašanja dopolni dokazni postopek z dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ponovnim zaslišanjem strank. Navodila pritožbenega sodišča ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem. Sodišče druge stopnje bi bilo pri dopolnitvi dokaznega postopka v enakem položaju kot sodišče prve stopnje, zato razlaga, da izvedba pritožbene obravnave ne bi bila smotrna, ni prepričljiva. Upoštevati je treba, da je razveljavitev odločitve o stikih pomenila tudi razveljavitev odločitve o plačevanju preživnine ter da bi bili ti odločitvi v primeru razveljavitve lahko predmet ponovne pritožbene presoje, kar bi pomenilo znatno podaljšanje postopka. V postopkih za varstvo koristi otroka je še posebej pomembna hitrost postopka ter čim prejšnja dokončna ureditev spornih razmerij, zlasti to velja v primerih, kot je obravnavani, ko med pravdnima strankama ni komunikacije.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje ter odločitev o stroških pritožbenega postopka (I. in IV. točka izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

9. Vrhovno sodišče je odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah Cp 35/2020 z dne 4. 12. 2020, Cp 41/2019 z dne 19. 9. 2019, Cpg 14/2019 z dne 17. 12. 2019 in druge.