Jedro

Na podlagi ugovornih navedb in dolžnikovih dokazil ni mogoče zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16", za nepremičnini, na kateri teče izvršba. Dolžniku tako ni uspelo izkazati, da je na nepremičninah, na katerih teče izvršba, pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, preden je upnik pridobil prisilno hipoteko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan upnicama povrniti 1.715,15 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

_Oris zadeve_

1. V tej zadevi je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi I 324/2019 z dne 18.11.2019 v zvezi s popravnim sklepom z dne 24.3.2020 zoper pritožnika kot dolžnika (hipotekarnega dolžnika) dovolilo izvršbo s prodajo dolžnikovih nepremičnin ID znak del stavbe 0000-562-20 in ID znak dela stavbe 0000-562-4. Pritožnik je stranka tega postopka kot novi lastnik nepremičnin, pri katerih je bila že predhodno vknjižena zastavna pravica in zaznamovana izvršljivost terjatve v korist upnic (prim. 142. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ oz. drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 3.12.3.2019 (pravilno 3.12.2019) (I. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da je v roku 8 dni dolžan upnicama povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 574,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Pritožbeno sodišče je o pritožbi dolžnika zoper takšno odločitev odločalo s sklepom I Ip 226/2020 z dne 11.12.2020, ki je bil s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 106/2021 z dne 1.12.2021 razveljavljen in zadeva vrnjena pritožbenemu sodišču v nov postopek.

_Pritožbene navedbe_

3. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijan sklep navaja, da je nepravilen zaključek sodišča, da dolžnik ni izkazal predhodne pridobitve lastninske pravice v pričakovanju z učinkom pred upnikovo hipoteko. Sodišče materialnopravno zmotno razlaga "perfektnost" zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla ko navaja, da bi morala biti podana istovetnost označbe nepremičnin v pogodbi in zemljiški knjigi. Sodišče namreč ne upošteva predhodno ugotovljenega dejstva, da v času overitve zemljiškoknjižnega dovolila etažna lastnina ni bila vzpostavljena oz. da je v času overitve zemljiškoknjižnega dovolila šlo za t.i. nevknjiženo nepremičnino. V obravnavani zadevi sta bila podpisa prodajalca A. d.d. na Pogodbi št. 402027 z dne 12.7.2002 (v nadaljevanju Pogodba) in Aneksu k Pogodbi št. 402027 z dne 22.9.2004 (v nadaljevanju Aneks) overjena leta 2003 in 2004, medtem ko je bila etažna lastnina vzpostavljena in v zemljiško knjigo vpisana leta 2006. Zato je logično, da ni podana istovetnost med označbo nepremičnin v Pogodbi in Aneksu ter vpisom teh v zemljiški knjigi. V primeru razpolagalnih poslov za t.i. nevknjižene nepremičnine je zato bistveno, da sta nepremičnini v Pogodbi in Aneksu, ki sta bila oba notarsko overjena, jasno označeni, da je mogoče nesporno ugotovitvi identiteto teh dveh nepremičnin po vpisu nepremičnin v zemljiško knjigo.1 To dejstvo je v konkretni zadevi podano. Dolžnik bi se po vzpostavitvi in vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo pri zadevnih nepremičninah lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik že na podlagi Pogodbe in Aneksa. Izpostavlja, da sta upnici v odgovoru na ugovor nasprotovali zgolj dejstvu, da obravnavani nepremičnini v Pogodbi nista označeni s podatki, s katerimi sta vpisani v zemljiški knjigi in zato pravni posel po njunem mnenju ni "perfekten", medtem ko sama identiteta nepremičnin za upnici ni sporna. Poleg tega je sodišče na podlagi ugovora ter Pogodbe in Aneksa pravilno ugotovilo, da sta zadevni nepremičnini v odločbi OGU [...] in v zemljiški knjigi označeni kot posamezna dela stavbe št. 4 in 5, v stavbi št. 562, k.o. 0000 [...]. To jasno kaže, da je mogoče na podlagi označbe nepremičnin v Pogodbi in Aneksu nedvoumno ugotovitvi identiteto spornih nepremičnin. Slednje pa je skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, ob izpolnjenem pogoju notarske overitve, pogoj za "perfektnost" zavezovalnega in razpolagalnega posla v smislu določbe 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Okoliščina, da se je dolžnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik na podlagi Pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 11.12.2012 in ne na podlagi Pogodbe in Aneksa, ob dejstvu, da je pred tem, in sicer najmanj od 4.12.2006 dalje, razpolagal s "perfektnim" razpolagalnim pravnim poslom, ni relevantna. Stališče sodišča, da notarsko overjena Pogodba in Aneks ne predstavljata "perfektnega" razpolagalnega posla v smislu določbe 31. člena ZZK-1, je zato zmotno, posledično pa je nepravilna odločitev o zavrnitvi ugovora. Pravnomočen postane zgolj izrek sklepa. Zato bi moral le-ta izrecno določati, da se izvršba vodi zoper dolžnika zgolj v svojstvu hipotekarnega dolžnika (npr. da se izvršba na zadevni nepremičnini, last dolžnika, nadaljuje zoper dolžnika kot lastnika teh nepremičnin).2 S tem, ko izrek tega ne določa, je sodišče kršilo določbo 170. člena ZIZ, posledično pa zagrešilo še kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnici sta že pridobili hipoteko v zemljiški knjigi, zato je zmotna odločitev, da za zavarovanje te iste terjatve z izpodbijanim sklepom o izvršbi pridobita še eno hipoteko.3 Sodišče mu je s tem, ko je navedbe, da je terjatev upnic ugasnila na podlagi izpolnitve s strani osebnega dolžnika A. d.d. - v stečaju, bodisi pred stečajem ali v okviru izvršilnega postopka ali v okviru stečajnega postopka, zavrnilo brez izvedbe dokazov, odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sam ni osebni dolžnik, zato ne razpolaga in ne more razpolagati s podatki o tem, ali je A. d.d. in v kakšnem znesku izpolnil obveznost do upnic. Razlaga sodišča, da bi se lahko o morebitnem poplačilu prepričal prek portala AJPES, je pretirano stroga in neživljenjska. Objav je veliko, zato jih v 8-dnevnem ugovornem roku ne more pregledati. V posledici tega je kot informacijsko šibkejša stranka predlagal zaslišanje stečajnega upravitelja in zaslišanje upnic. Sodišče neutemeljeno izenačuje trditve upnic in jim pripisuje pravno naravo izpovedbe. Razlika med navedbami in izpovedbo je bistvena, saj bi bili upnici, zaslišani kot priči, dolžni izpovedati po resnici in pod kazensko odgovornostjo. Glede dokaznega predloga z zaslišanjem stečajnega upravitelja pa je s tem, ko je presodilo, da ne bo vedel izpovedati ničesar več, kar je že objavljeno na AJPES, zavzelo tudi nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Posledično izpodbija tudi odločitev o stroških ugovornega postopka.

4. Upnici v odgovoru na pritožbo le-tej nasprotujeta, predlagata njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

_Odločitev o pritožbi_

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika, ker je med drugim presodilo, da dolžnik ni izkazal, da je imel v času upnikove pridobitve hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi (prisilna hipoteka) na zgoraj navedenih nepremičninah lastninsko pravico v pričakovanju ter da so njegovi ostali ugovorni razlogi neutemeljeni.

7. V prvem odločanju o pritožbi dolžnika pritožbeno sodišče temu ni pritrdilo, ker je štelo, da identiteta nepremičnin med strankami izvršilnega postopka ni bila vprašljiva, ter nato presodilo, da je dolžnik izkazal, da je na navedenih nepremičninah pridobil lastninsko pravico v pričakovanju (na podlagi Pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom, kot je zapisano v njenem 6. členu, overjene 4.3.2003), preden je upnik pridobil prisilno hipoteko (21.2.2012).

8. Vrhovno sodišče je zavrnilo stališče pritožbenega sodišča, da med strankami izvršilnega postopka ni bila sporna identiteta nepremičnin. Presodilo je, da sta se upnici z opozorilom, da nepremičnini v Pogodbi in Aneksu, na katera se sklicuje dolžnik, nista označeni s podatki, s katerimi sta vpisani v zemljiški knjigi, v zadostni meri uprli (s tem povezanim) dolžnikovim navedbam iz ugovora ter pritožbenemu sodišču naložilo, da ugotovi, ali je podana istovetnost obravnavanih nepremičnin. Upoštevaje navedeno se je pritožbeno sodišče v ponovljenem postopku naprej ukvarjalo s presojo istovetnosti nepremičnin.

9. Na podlagi dolžnikovih navedb in dokazil, na katere se sklicuje, ni mogoče nedvoumno4 zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16",5 kot sta označeni v Pogodbi in Aneksu, za nepremičnini, na kateri teče izvršba in sta v zemljiški knjigi označeni z ID znakoma 0000-562-20 in 0000-562-4. 10. Zgolj na podlagi Pogodbe in Aneksa tega ni mogoče ugotoviti, saj slednji vsebujeta le zgoraj povzete (stare) oznake, iz katerih ni mogoče sklepati na njuno identiteto po vpisu v zemljiško knjigo. Odločba OGU [...] št. 90332-00195/2005 z dne 25.8.2005 o primerjavi med starimi oznakami in oznakami, s katerimi naj bi bili navedeni nepremičnini vpisani v zemljiško knjigo, ne pove ničesar. Sodišče pa tudi nima ustreznega znanja, da bi lahko samo, zgolj na podlagi lastne, nestrokovne primerjave skic Projekta in Elaborata ter kupoprodajnih pogodb, na katere se v ugovoru sklicuje dolžnik6, zaključilo, da je lokal št. P.6.12 v Projektu na tlorisu pritličja označen s št. 7, v Elaboratu pa s št. 20 ter da je parkirni boks št. 16 v Projektu na tlorisu kleti označen s št. 8 v Elaboratu pa s št. 4. Tudi ni res, da ugotovitev identitete omogoča zaključek sodišča v 22. točki izpodbijanega sklepa, da "sta zadevni nepremičnini v odločbi OGU [...] št. 90332-00195/2005 z dne 25.8.2005 in v zemljiški knjigi označeni kot posamezna dela 4 in 5 (pravilno 20) v stavbi 562". Gre za stališče, iztrgano iz celote, ki se nanaša na nepremičnino, na kateri teče izvršba in ne na nepremičnini iz Pogodbe in Aneksa.

11. Glede na vse navedeno, na podlagi ugovornih navedb in dolžnikovih dokazil ni mogoče zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16", za nepremičnini, na kateri teče izvršba. Dolžniku tako ni uspelo izkazati, da je na nepremičninah, na katerih teče izvršba, pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, preden je upnik pridobil prisilno hipoteko. Pritožba neutemeljeno meni drugače. 12. Pritožba sodišču nadalje neutemeljeno očita, da bi moralo v izreku sklepa izrecno določiti, da se izvršba vodi zoper dolžnika zgolj v svojstvu hipotekarnega dolžnika. Sodišče je izvršbo dovolilo zgolj na dolžnikovi nepremičnini, ki sta obremenjeni s hipoteko in pri odločitvi pravilno upoštevalo dejstvo, da gre za hipotekarnega dolžnika (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, 6., 7., in 8. točka sklepa o izvršbi). Izrek sklepa o izvršbi z dne 18.11. 2019 ni v nasprotju s 3. točko obrazložitve istega sklepa niti 15. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. Posebna opredelitev, da gre za hipotekarnega dolžnika, v ZIZ ni predvidena in tudi sicer v ničemer ne vpliva na pravilnost sklepa, ki je predmet pritožbenega preizkusa. Zadeva tudi ni primerljiva z zadevo II Ip 2901/2017, v kateri je bil predmet presoje odločitev o vstopu novega dolžnika v izvršbo.

13. Neutemeljeni so tudi očitki, da je upnik s sklepom o izvršbi za zavarovanje svoje terjatve z izpodbijanim sklepom pridobil še eno hipoteko. Sklep o izvršbi ne daje podlage za to. O vpisu zaznambe izvršbe, ki je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na dolžnikovo nepremičnino, odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ustrezen vpis hipoteke7 je stvar zemljiškoknjižnega postopka. Tako izhaja tudi iz zadeve CDn 8/2015, na katero se sklicuje pritožba.

14. Nazadnje pa pritožba neutemeljeno očita tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče v postopku ni zaslišalo upnic ter stečajnega dolžnika. Sodišče je v 25. točki obrazložitve jasno in konkretno obrazložilo, zakaj navedena dokaza nista primerna za dokazovanje dolžnikove trditve, da je bila terjatev plačana v stečajnem postopku. Tem razlogom pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Gre za trditev, ki jo je mogoče enostavno dokazovati z listinskimi dokazi, ki so javno dostopni na portalu AJPES in glede katerih dolžnik ni podal nobenih konkretnih in utemeljenih razlogov, da jih ne bi mogel pridobiti.8 Izvedba personalnih dokazov z zaslišanjem upnic in stečajnega upravitelja v takšnih okoliščinah ni primeren dokaz za dokazovanje izpolnitve.9

15. Zato in ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo, je pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

_O stroških pritožbenega postopka_

16. Ker je dolžnik s svojo pritožbo v celoti propadel, je dolžan sam nositi stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem, hkrati pa upnicama povrniti stroške, ki so v zvezi s pritožbenim postopkom nastali njima (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona in četrti odstavek 38. člena ZIZ).

17. Upnicama je sodišče priznalo stroške v višini 1.715,15 EUR. Ti obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo, za predlog za dopustitev revizije ter za revizijo, vse po 6. točki tarifne številke 27 (in ne po 4. točki tarifne številke 21, kot je bilo priglašeno za zadnji dve opravili), skupaj 2100 točk, 10 % povečanje za zastopanje več strank (210 točk) ter materialne stroške v višini 2 % za storitve do 1000 točk in 1 % za storitve v presežku (33,10 točk; tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife, OT), skupaj 2343,10 točke oziroma 1.405,86 EUR ter 22 % DDV na odvetniško storitev (309,29 EUR). Strošek sodne takse za predlog dopustitev revizije in za revizijo upnicama ni bil priznan, saj upnici navedenega zneska nista konkretizirali, iz izvršilnega spisa pa ni razviden niti podatek o višini navedene takse niti podatek o njenem plačilu.

18. Sodišče je priznane stroške v plačilo naložilo dolžniku v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

1 Prim. stališče Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 328/2015 z dne 19.5.2016. 2 Prim. VSL II Ip 2901/2017 z dne 18.10.2017. 3 Prim. VSK Cdn 8/2015 z dne 11.2.2015. 4 VS RS II Ips 106/2021, 7. točka obrazložitve. 5 Dolžnik v zvezi s tem v ugovoru navaja še, da je prišlo pri zapisu velikosti poslovnega prostora do napake in je pravilna površina 16,54 m² (butik B. B. v Projektu), za parkirni boks pa, da je prišlo do zamenjave lastništva posameznega dela št. 3 in 4. To primerjavo dodatno otežuje oziroma relativizira. 6 Pogodba, s katero je dolžnik kupil več nepremičnin C. d.o.o in Aneks ter pogodbi, s katerimi je del teh nepremičnin odsvojil. 7 Zemljiškoknjižno sodišče v teh primerih lahko dovoli (1) vpis hipoteke na podlagi drugega odstavka 87. člena ZZK-1 v zvezi z prvim odstavkom 88. člena ZZK-1, (2) vpis hipoteke na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZZK-1 ali (3) zaznambo izvršbe pri že vknjiženi hipoteki, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZZK-1 (tretji odstavek 86. člena ZZK-1). 8 Navedba, da gre za tolikšno število dokumentov, da jih v 8 dnevnem roku ne more pregledati, je povsem pavšalna in tudi sicer ne vzdrži resne presoje. 9 Podrobneje o tem: Orož, D., Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti, Doktorska disertacija, UM, Pravna fakulteta, 2018, str. 54 do 57.