Jedro

Ne glede na to, da za izvršilni postopek zadostuje že taka verodostojna listina, ki pa je predlogu za izvršbo sploh ni potrebno priložiti, pa sama zase ne daje podlage za zaključek, kaj je dejanska podlaga za terjatev, ki jo izpisek iz poslovnih knjig izkazuje. S pogodbo o pristopu k dolgu pa je tožeča stranka utemeljila podlago za terjatev, ki je izhajala iz izpiska iz poslovnih knjig.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopenjsko sodišče izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107855/2010 z dne 9. 8. 2010 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi (sklep, 1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati glavnico 8.988,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka), in toženi stranki naložilo povračilo izvršilnih stroškov 145,76 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in pravdnih stroškov 1.265,40 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi tožeče stranke (3. točka izreka), in odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev sodbe in sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po stališču pritožnika je sporno, na kateri pravni in dejanski podlagi je tožeča stranka izdala listino 4 z dne 22. 7. 2010 št. 0004938 z zapadlostjo 22. 7. 2010 v višini 8.988,00 EUR, saj Pogodba o pristopu k dolgu z dne 28. 3. 2010 ni verodostojna listina v smislu določb ZIZ, sodišče pa je prekoračilo tožbeni zahtevek oziroma je odločalo o drugačnem zahtevku, ki ga tožeča stranka ni postavila v tožbi in je drugačen od odločanja o tem, ali je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine utemeljen ali ne.

6. Kot izhaja iz vloženega izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, je tožeča stranka (tedaj v izvršilnem postopku upnik) verodostojno listino označila s kataloško številko 4. To po Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka pomeni, da gre za izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, kot verodostojno listino (drugi odstavek 23. člena ZIZ). Ne glede na to, da za izvršilni postopek zadostuje že taka verodostojna listina, ki pa je predlogu za izvršbo sploh ni potrebno priložiti, pa sama zase ne daje podlage za zaključek, kaj je dejanska podlaga za terjatev, ki jo izpisek iz poslovnih knjig izkazuje. Zato mora tožnik v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku pojasniti temelj uveljavljane terjatve in zanj ponuditi dokaze (v odvisnosti od vsebine obrambe dolžnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine).

7. Glede na ugovorne navedbe tožene stranke kot dolžnika v izvršilnem postopku, da s tožečo stranko ni bila sklenjena nobena obligacijska pogodba oziroma ne obstoji noben drug obligacijski odnos med pravdnima strankama, na podlagi katerega bi bil upnik upravičen do terjatve zoper dolžnika, je upnik oziroma tožeča stranka pojasnila, da je bila med pravdnima strankama sklenjena Pogodba o pristopu k dolgu, v kateri se je tožena stranka tožeči stranki zavezala poravnati dolg družbe D. d.o.o. v skupnem znesku 8.988,00 EUR in navedeno pogodbo tudi predložila.

8. S tem je utemeljila dejansko in pravno podlago uveljavljanega tožbenega zahtevka. Spričo zgoraj obrazloženega ni mogoče slediti pritožniku, da Pogodba o pristopu k dolgu z dne 28. 3. 2010 ni verodostojna listina v smislu določb ZIZ in da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je svojo odločitev oprlo na navedeno pogodbo, prekoračilo tožbeni zahtevek. S to pogodbo je namreč tožeča stranka utemeljila (navedla in dokazala) podlago za terjatev, ki je izhajala iz izpiska iz poslovnih knjig. Listina, ki je zadostovala za odločanje v izvršilnem postopku, se je glede na ugovor tožene stranke zoper sklep o izvršbi izkazala kot nezadostna za presojo utemeljenosti terjatve v izvršilnemu postopku sledečem pravdnem postopku. S sklicevanjem in predložitvijo Pogodbe o pristopu k dolgu je torej tožeča stranka zgolj dopolnila podlago uveljavljane terjatve zoper toženo stranko.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, glede izpodbijanja sklepa pa pritožnik ni navedel nobenih pritožbenih razlogov, tako sodba kot sklep pa sta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).