Jedro

O predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati.

Izrek

Revizija tožeče stranke se zavrže. Revizija tožene stranke zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se zavrže. Sicer se reviziji tožene stranke ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v zavrnilnem delu zahtevka tožene stranke iz nasprotne tožbe (glede preživnine za oba otroka in preživnine za toženko) razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik (toženec po nasprotni tožbi)(1) in toženka (tožnica po nasprotni tožbi)(2) sta zahtevala razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok v vzgojo in varstvo, določitev stikov in preživnine za mladoletna otroka, toženka pa še preživninski zahtevek za lastno preživljanje. Sodišče prve stopnje je odločilo: da se zakonska zveza med pravdnima strankama razveže, da se mladoletna otroka zaupata v vzgojo in varstvo toženki; o načinu izvajanja stikov med otrokoma in tožnikom; da je tožnik za vsakega od mladoletnih otrok dolžan od izdaje sodbe dalje plačevati preživnino v mesečnem znesku 675,00 EUR oziroma skupno 1.350,00 EUR; kar sta stranki zahtevali več ali drugače pa je zavrnilo. Hkrati je zavrglo ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi P 1995/2009-IV z dne 16. 2. 2012 ter zavrnilo toženkin predlog za izdajo začasne odredbe glede določitve mesečne preživnine za toženko in podredni predlog za izdajo začasne odredbe glede izplačila protivrednosti 100.000,00 EUR iz naslova investicijskih skladov.

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo pritožbi obeh strank zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da kljub temu, da o toženkinem predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice ni bilo odločeno, ni podana kršitev ne iz prvega odstavka ne iz 2. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na namen otroškega dodatka (dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje) ni podlage za upoštevanje tega prejemka pri določitvi preživninskih obveznosti. Pri razporeditvi preživninske obveznosti med staršema je pravilno upoštevano, da toženka ni zaposlena, da so preživninske sposobnosti tožnika znatno boljše ter breme vzgoje in varstva, ki ju nosi toženka kot starš, kateremu sta otroka dodeljena. Višina preživnine za otroka, s katero so krite tudi določene nadstandardne potrebe, je ustrezno ocenjena. Ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je namreč te treba upoštevati le v razumnem razmerju oziroma obsegu, kar je storilo sodišče prve stopnje, ko je priznalo le upravičene potrebe. Kot pravilne in prepričljive pa ocenjuje razloge za zavrnitev toženkinega preživninskega zahtevka.

3. Tožnik z dopuščeno revizijo (II DoR 166/2013) izpodbija odločitev o višini naložene preživnine, in sicer glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost tožnika glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.

4. Toženka vlaga revizijo zoper zavrnjen del preživninskega zahtevka za otroka, zavrnitev zahtevka za njeno preživljanje in zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da obrazložitev odločitve o plačevanju preživnine od izdaje sodbe dalje nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih ter da je protispisna, protislovna in materialnopravno zmotna. Odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med strankama odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker sodišče ni upoštevalo, da otrokoma nudi pretežno vzgojo in oskrbo, da nima sredstev za preživljanje, da ni zaposlena in da so tožnikove možnosti izredno dobre. Zmotno je stališče, da je nadstandardne potrebe otrok tudi, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo njihovo kritje, treba upoštevati v razumnem obsegu. Sodba je v tem delu nerazumljiva, saj ni jasno, ali so priznane upravičene ali nadstandardne potrebe oziroma katere potrebe so nadstandardne. Ne strinja z oceno svojega angažmaja pri iskanju zaposlitve. Sodišče ne obrazloži, zakaj za izpovedbe pravdnih strank uporablja različne pravne standarde. Obrazložitev o pomenu njene pretekle zaposlitve na ... je nerazumljiva. Zmotno je uporabljeno materialno pravo glede pomena nemožnosti izkoriščanja skupnega premoženja kot razloga za njeno nepreskrbljenost, zaradi česar se sodišči nista opredelili do s tem povezanih navedb. Sodba sodišča prve stopnje, ki se ne opredeli do njenega predloga za izločitev razpravljajoče sodnice, je obremenjena s kršitvama iz 2. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Tožnik v odgovoru na revizijo toženke predlaga zavrnitev njene revizije, toženka pa v svojem odgovoru predlaga zavrnitev tožnikove revizije.

6. Revizija tožnika zoper sodbo in revizija toženke zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe nista dovoljeni. Revizija toženke zoper sodbo je utemeljena.

Nedovoljenosti tožnikove dopuščene revizije:

7. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 166/2013 z dne 29. 8. 2013 tožniku dopustilo vložitev revizije glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost tožnika glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka. V primeru dopuščene revizije iz tretjega odstavka 367. člena ZPP morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Tožnik je reviziji, vloženi dne 24. 9. 2013, priložil le sklep II DoR 166/2013 z dne 29. 8. 2013, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije. Ker je revizija zato nepopolna, jo je revizijsko sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso(3) zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).

Nedovoljenosti toženkine revizije zoper sklep o predlogu za izdajo začasne odredbe:

8. Po določbi tretjega odstavka 411. člena ZPP se začasne odredbe iz prejšnjih odstavkov (med njimi tudi začasna odredba o preživljanju zakonca) izdajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). ZPP se v teh postopkih uporablja le smiselno, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). V 10. členu ZIZ določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s 10. členom ZIZ revizijo v tem delu zavrglo.

Utemeljenost toženkine revizije zoper izpodbijan del sodbe:

9. Toženka je v postopku na prvi stopnji dne 29. 10. 2012 vložila predlog za izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP. Z revizijskimi (kot tudi že s pritožbenimi) ugovori smiselno uveljavlja, da o njenem predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice ni bilo odločeno. Sodišče druge stopnje je utemeljenost toženkinega predloga za izločitev vsebinsko preizkusilo in ob presoji, da sodnica ni postopala pristransko, štelo, da ne gre ne za kršitev iz 2. točke prvega odstavka 339. člena ZPP ne za kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

10. Ko gre za ti. odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP, je po določbi 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. Gre za zagotavljanje nepristranskosti sojenja, ki je pomembna prvina poštenega sojenja.(4) Iz ustavne pravice do nepristranskosti sojenja izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. To sodišče doseže tudi s tem, ko odloči o zahtevi stranke za izločitev sodnika.

11. V obravnavani zadevi o toženkinem predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje sploh ni bilo odločeno. Po določbi prvega odstavka 74. člena ZPP sodnik, katerega izločitev je zahtevana iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, ne sme izdati sodne odločbe, s katero se postopek konča. O predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti zato odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe v konkretni zadevi. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti(5). Ravno to se je zgodilo v obravnavani zadevi, saj o toženkinem predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice pred izdajo končne sodne odločbe ni bilo odločeno oziroma je o njem posredno odločalo šele pritožbeno sodišče, ko je pri preizkusu v pritožbi uveljavljane postopkovne kršitve opravilo tudi preizkus utemeljenosti predloga za izločitev sodnice. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati. Zato za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je dejansko podan upravičen dvom v nepristranskost sodnice, temveč da z naknadno presojo predloga za njeno izločitev (tj. po izdaji končne sodne odločbe) ni mogoče zagotoviti videza nepristranskosti sojenja. To v obravnavani zadevi pomeni, da sodišče ni zadostilo zahtevam, ki zanj izhajajo iz ustavne pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave RS, ki se v konkretnem primeru odraža v kršitvi 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP), da bo to v ponovljenem postopku lahko odpravilo ugotovljeno procesno kršitev. Zaradi obstoja navedene kršitve se revizijsko sodišče ni opredeljevalo o ostalih v reviziji uveljavljanih očitkih. Ker bo to pomembno glede na razveljavljeni obseg sodb nižjih sodišč, pa zgolj opozarja na utemeljene pomisleke, da sodbi vsebujeta zadostne razloge za preizkus pravilne uporabe določbe 131. c člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) za čas od vložitve nasprotne tožbe do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Pri odločanju o višini preživnine z vidika zadovoljevanja nadstandardnih potreb bo sodišče moralo v novem sojenju upoštevati tudi novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča, kot izhaja iz sklepa II Ips 143/2012 z dne 18. 10. 2012 in sodbe II Ips 141/2013 z dne 19. 9. 2013. 13. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): V nadaljevanju tožnik.

Op. št. (2): V nadaljevanju toženka.

Op. št. (3): Npr. sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 431/2010 z dne 14. 7. 2011, II Ips 250/2011 z dne 19. 1. 2012 in drugi.

Op. št. (4): Prim. Zobec v Ude, Galič (red.), Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 278. Op. št. (5): Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-365/05 z dne 6. 7. 2006, izdano še pred novelo ZPP-D, ki je spremenila določbo prvega odstavka 74. člena ZPP tako, da je sledila razlagi Ustavnega sodišča v navedeni odločbi.