Jedro

Okoliščin, zlasti subjektivnih, ki jih 141. člen ZOR določa kot elemente oderuštva, tožeča stranka ni navedla. Zato sporna predpogodba, ki vsebuje tudi nekatere elemente prodajne pogodbe, ni oderuški posel.

Izrek

Revizija zoper sodbo se zavrne.

Revizija zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek M. O. (v nadaljevanju tožeča stranka) zoper S. B. (v nadaljevanju tožena stranka) za razveljavitev kupoprodajne pogodbe za poslovni prostor v poslovno trgovskem centru v Ljubljani in za plačilo zneska 18.523.687 SIT, ugodilo pa je nasprotnemu zahtevku tožene stranke zoper tožečo stranko za razvezo kupoprodajne predpogodbe z dne 26.2.1997 in za izpraznitev poslovnega lokala v poslovno trgovskem centru v Ljubljani. Ugodilo je ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep o začasni odredbi z dne 6.4.2000. Ugotovilo je, da je bilo tožnici poznano dejstvo, da je prodana nepremičnina obremenjena s hipoteko. Nasprotnemu zahtevku je sodišče ugodilo, ker je tožnica zamudila s plačilom več kot treh zaporednih obrokov kupnine, kar je po 3. členu predpogodbe razlog za razvezo pogodbe. V skladu s predpogodbo je smela toženka prejete zneske kupnine šteti za najemnino za lokal. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, je razveljavilo tudi sklep o začasni odredbi.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo in sklep prve stopnje. Glede na pritožbene navedbe je prvostopenjskim razlogom dodalo, da tožeča stranka, ki izpodbija pogodbo kot oderuško, ni navedla okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti elemente oderuštva po 141. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.

Tožeča stranka vlaga revizijo proti tej sodbi in sklepu. Uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da revizijsko sodišče "izpodbijani odločbi razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo presojo". Sklicuje se na 508. člen Zakona o obligacijskih razmerjih in navaja, da je dokazala, kdaj je dejansko zvedela, kaj pomeni obravnavana pravna napaka za njo. Nelogično je domnevati, da je vedela za pravno napako, ko pa pogodba določa, da je poslovni prostor prost bremen. Navaja še, da je že v tožbi zatrjevala "preplačilo", kar posredno kaže, da je bila pogodba oderuška. Zato je mogoče uporabiti 103. in 141. člen Zakona o obligacijskih razmerjih.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija zoper sodbo ni utemeljena, revizija zoper sklep pa ni dovoljena.

Ugotovljeno je, da je poslovni prostor, na katerega se nanaša kupna predpogodba z dne 26.2.1997, obremenjen s hipoteko v korist banke za zavarovanje posojila, ki ga je najela toženka, čeprav je v predpogodbi določba, da je poslovni predmet prost vsakih bremen.

Hipoteka je vsekakor pravica na tuji stvari, ki zmanjšuje kupčeve pravice na tej stvari. Če tožeča stranka za hipoteko ne bi vedela, bi to bila pravna napaka (508. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Toda sodbi prve in druge stopnje ugotavljata, da je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da je lokal obremenjen s hipoteko. Ta ugotovitev temelji na oceni izvedenih dokazov. Dokazne ocene z revizijo ni mogoče izpodbijati, ker tretji odstavek 370. člena ZPP izrečno določa, da zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti. Prav to pa skuša tožeča stranka, ko navaja in dokazuje dejansko stanje, ki je nasprotno od ugotovljenega. Teh navedb revizijsko sodišče ne more upoštevati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Enako velja za nadaljnje revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevanje, da je sporna pogodba oderuška. Res je tožeča stranka v tožbi navedla, da "plačilo po obrokih v seštevku presega dogovorjeno kupnino za 538.080 ATS, kar pomeni prib. 30% kupnine, čeprav tega dejstva predpogodba ne upošteva". Ta navedba ne vsebuje elementov oderuštva po 141. členu ZOR, kar je bilo tožeči stranki izčrpno pojasnjeno v sodbi druge stopnje.

Tožeča stranka uveljavljanih revizijskih razlogov ni obrazložila. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Ugotovljeno je, da je tožeča stranka vedela za hipoteko. Zato tega dejstva ni mogoče šteti za pravno napako. Okoliščin, zlasti subjektivnih, ki jih 141. člen ZOR določa kot elemente oderuštva, tožeča stranka ni navedla. Zato sporna predpogodba, ki vsebuje tudi nekatere elemente prodajne pogodbe, ni oderuški posel. Revizijo zoper sodbo je revizijsko sodišče zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 378. člena ZPP.

Tožeča stranka vlaga revizijo tudi zoper sklep, čeprav tega v obrazložitvi ne omenja. Revizija zoper sklep, ki se nanaša na razveljavitev začasne odredbe, pa ni dovoljena. Z revizijo je mogoče izpodbijati samo tisti sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). S sklepom, ki se nanaša na razveljavitev začasne odredbe, postopek ni končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zato zavrglo (377. člen ZPP).