Jedro

Zmanjšanje obsega poslovanja je utemeljen odpovedni razlog. Izkazovalo se je v izkazu poslovnega izida za leto 2009, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je imela tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, pravico obsegu pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti prilagoditi organizacijo poslovanja. Med organizacijske ukrepe sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Na njeno pravico, da v primeru zmanjšanega obsega poslovanja zmanjša število zaposlenih na posameznih delovnih mestih, ne vpliva dejstvo, da se za ta ukrep ni odločila v enako slabih letih 2005 in 2006. Revizija ima prav, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo in je utemeljena le, če ni na razpolago drugih, milejših ukrepov, s katerimi bi pogodbeno razmerje ostalo v veljavi. Pri obstoju poslovnega razloga je tak ukrep zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji na drugih delih, dokvalifikacija in prekvalifikacija (tretji odstavek 88. člena ZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 7. 2009, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, za vrnitev nazaj na delo na delovno mesto pomožni gradbeni delavec, za priznanje delovne dobe od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, za izplačilo plače, regresa za letni dopust za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vse po predhodnem odvodu in plačilu predpisanih davkov in prispevkov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala utemeljen poslovni razlog za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je obseg dela pri toženi stranki upadel, ker se je na vseh pričakovanih projektih „nekaj zalomilo“ in se dela niso pričela izvajati.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in na njem temelji pravilen pravni zaključek, da je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritrdilo je ugotovitvi, da je pri toženi stranki prišlo v letu 2009 do drastičnega zmanjšanja obsega del. Odpadla so predvidena dela oziroma se niso pričela izvajati, zato je prišlo do zmanjšanja potreb po tožnikovem delu. Na pritožbene očitke o zavrnitvi dokaznih predlogov je odgovorilo, da sodišče prve stopnje ni bilo dolžno primerjati poslovnih rezultatov leta 2009 s poslovnimi rezultati pred letoma 2007 oziroma 2008, saj so bistvene okoliščine, ki so obstajale v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišču prve stopnje predložil listinsko dokumentacijo, ki je pregledno prikazovala uspeh poslovanja tožene stranke skozi leta, vendar sodišče te dokazne dokumentacije ni povzelo v dokazni sklep in se do nje ni opredelilo. Sodišče druge stopnje je to saniralo tako, da je kršitev sicer priznalo, vendar je enostavno štelo, da ta ni vplivala na zakonitost prvostopenjske sodbe in zaradi tega sodba ni izpodbojna. Iz dokumentacije pa je izhajalo, kakšen je bil uspeh poslovanja tožene stranke v letih 2005 do 2009 in kakšno je bilo nihanje števila zaposlenih v tem obdobju. Tudi v letu 2005 in 2006 so bili poslovni rezultati slabi, podobno kot v letu 2009, pa pogodbe o zaposlitvi niso bile odpovedane. Če se tožena stranka ni odločila za odpoved pogodbe o zaposlitvi v slabem letu 2005, tudi ni bilo razloga, da se je za to odločila v letu 2009. Res sta bili leti 2007 in 2008 uspešni in v primerjavi z njima leto 2009 neuspešno, gledano skozi daljše časovno obdobje pa upad poslovanja v letu 2009 ni bil tako drastičen. Zato ekonomsko stanje ni bilo takšno, da bi utemeljevalo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče bi moralo pri presoji utemeljenosti razloga za odpoved upoštevati razumna in objektivizirana merila. Vsako manjše nihanje v uspehu poslovanja družbe ne more zadostiti temu standardu. Še posebej ne, ker se je število zaposlenih glede na prejšnja slabša leta celo povečalo. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje z drugačnim obsegom in drugačnimi razlogi izpodbijanja kot pritožba, ki je redno pravno sredstvo proti prvostopenjski sodbi. Zato je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Mogoče jo je vložiti le zaradi določenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP). Niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zato morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev treba konkretno navesti procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera se zatrjuje) ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo, oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.

7. Revizija ne konkretizira bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Po prvem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca podan, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

10. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe, na katere je revizijsko sodišče vezano in jim revizija tudi ne ugovarja izhaja, da je v letu 2009 pri toženi stranki prišlo do upada obsega poslovanja v primerjavi z letom 2007 oziroma 2008, ki sta bili tudi po navedbah revizije uspešni leti. Pri vsakem od planiranih projektih je šlo kaj narobe, tako da se dela na njih niso pričela izvajati. Zato ni mogoče slediti revizijski navedbi, da je šlo le za manjše nihanje v uspehu poslovanja. Na gradbišču v L. prišlo do težav s plazom, ki ga je moralo predhodno sanirati drugo podjetje, delo na projektu P. je zastalo zaradi težav s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, tako da tožena stranka ni vedela, če bo gradbeno dovoljenje za ta objekt sploh pridobljeno, predvidena gradnja bloka v S. pa je dokončno propadla.

11. Zmanjšanje obsega poslovanja je utemeljen odpovedni razlog. Izkazovalo se je v izkazu poslovnega izida za leto 2009, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je imela tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, pravico obsegu pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti prilagoditi organizacijo poslovanja. Med organizacijske ukrepe sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Na njeno pravico, da v primeru zmanjšanega obsega poslovanja zmanjša število zaposlenih na posameznih delovnih mestih, ne vpliva dejstvo, da se za ta ukrep ni odločila v enako slabih letih 2005 in 2006. 12. Revizija ima prav, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo in je utemeljena le, če ni na razpolago drugih, milejših ukrepov, s katerimi bi pogodbeno razmerje ostalo v veljavi. Pri obstoju poslovnega razloga je tak ukrep zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji na drugih delih, dokvalifikacija in prekvalifikacija (tretji odstavek 88. člena ZDR). Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je tožena stranka preverila navedene možnosti in ugotovila, da jih ni.

13. Glede na navedeno revizijsko sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna. Ker niso podani uveljavljani revizijski razlogi je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.