Jedro

Fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP je mogoča in lahko ima pravne učinke le v primeru, da dejansko naslovljenec še živi na označenem naslovu. V primeru preselitve dolžnika pred vložitvijo izvršilnega predloga fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP ni mogoča.

Izrek

Pritožbi dolžnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 07.10.2004 zavrnilo kot neutemeljen predlog dolžnika za obnovo postopka v tej izvršilni zadevi. Ugotovilo je, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen v skladu s 141.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) torej s fikcijo vročitve, to pa pomeni, da četudi dolžnik na naslovu S. 7 v K, dejansko morda ni prebival, oziroma je imel prijavljeno bivališče drugje, mu je bil sklep o izvršbi pravilno vročen. Ker pa je dolžnik zamudil tudi objektivni rok iz 3.odst. 117.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se predlogu dolžnika za obnovo postopka ugodi. V pritožbi navaja, da je dolžnik vložil predlog za obnovo postopka, ker mu sklep o izvršbi sploh ni bil vročen. Že v predlogu za obnovo je dolžnik pojasnil, da je že od 01.04.2002 stalno prijavljen na sedanjem naslovu v L.. Upnik je bil dolžan v vlogi navesti točen dolžnikov naslov. Sodne pošiljke se vročajo osebno, kot to zahteva 1.odst. 142.čl. ZPP. Osebna vročitev pa se opravi tako, da se vroča v skladu s 1.odst. 139.čl. ZPP na stanovanju ali delovnem mestu. Stanovanje fizične osebe pa je stalno, izjemoma pa začasno prebivališče. Sodišče pa je ugotovilo, da je poštar poskusil vročiti sklep 18.03.2003, to pošiljko pa je vročal na naslov, ki je naveden v izvršilnem predlogu upnika, to je v K., S. 7. Dolžnik na tem naslovu ni več živel, saj je bil stalno prijavljen od 01.04.2002 na naslovu v L.. Stalno prebivališče pa ni tisto, ki ga navede upnik ampak tisto, ki je resnično stalno prebivališče stranke, kjer stranka dejansko živi in je kot tako tudi prijavljeno na pristojnem upravnem organu. Po 2.odst. 105.čl. ZPP mora vloga med ostalim obsegati tudi stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež stranke. Če tožnik ali upnik nima točnega naslova stranke, je upravičen opraviti ustrezne poizvedbe pri pristojnem upravnem organu, da dobi točne podatke o stalnem prebivališču stranke. To pravico upniku izrecno daje 4.odst. 40.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče in upnik pa nista ravnala v skladu z gornjimi določbami, zato je pritožba utemeljena, kakor tudi predlog za obnovo postopka.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru dolžnik vložil predlog za obnovo postopka, v katerem je kot obnovitveni razlog uveljavljal kršitev določil 2.tč. 1.odst. 394.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je glede na določilo 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) uporabno v tem primeru ter v zvezi s tem zatrjeval, da mu sklep o izvršbi sploh ni bil nikoli vročen. Vročitev, ki jo je sodišče opravljalo na naslovu, ki ga je upnik navedel v svojem predlogu, pa ne more imeti pravnih učinkov, saj je imel dolžnik prijavljeno začasno prebivališče od 01.10.2001 na naslovu v L., Č.10, od 01.04.2002 pa stalno prebivališče v L., na naslovu C.21. Ob takem dejanskem stanju pa tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Predlog za izvršbo mora med drugim (poleg v 40.čl. ZIZ naštetih sestavih) vsebovati tudi podatke iz 105.čl. ZPP ( glede na določilo 15.čl. ZIZ), torej tudi stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank. Upnik je za dolžnika kot prebivališče navedel naslov v K., S. 7. Na ta naslov je sodišče dolžniku pošiljalo sodna pisanja, med drugim tudi sklep o izvršbi. Ker dolžniku pisanja osebno ni bilo mogoče vročiti, je na tem naslovu opravilo fiktivno vročitev po 141.čl. ZPP. Taka fiktivna vročitev pa je po mnenju pritožbenega sodišča mogoča in lahko ima pravne učinke le v primeru, da dejansko naslovljenec še živi na označenem naslovu. Namen strožjih pravil o vročanju sodnih pisanj je namreč v tem, da se utrdi procesna disciplina strank in da se onemogoči izogibanje vročitvam. Pravila ZPP, ki se v tem primeru, glede na 15.čl. ZIZ uporabljajo, urejajo primere osebnih in nadomestnih vročanj začasno odsotnemu naslovniku, neutemeljene odklonitve sodnega pisanja, spremembe naslova v času do vročitve odločbe sodišča druge stopnje; torej situacije, ko se vroča na naslov strank, na katerem te dejansko prebivajo oziroma so s tega naslova le začasno odsotne. Ta pravila pa ne urejajo tudi situacij, ko se fizična oseba pred vložitvijo tožbe oziroma v konkretnem primeru predloga za izvršbo, s tega naslova preseli. Zato v takem primeru preselitve dolžnika pred vložitvijo izvršilnega predloga fiktivna vročitev po 141.čl. ZPP ni mogoča, saj mu taka vročitev ob takih okoliščinah, dejansko ne omogoča, da se izjavi v postopku. To pa je lahko tudi razlog, zaradi katerega se lahko obnovi pravnomočno končan postopek, kot upravičeno navaja v pritožbi dolžnik. Zato je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti, da bo sodišče prve stopnje v skladu z 2.odst. 398.čl. ZPP vročilo izvod predloga nasprotni stranki, ki ima pravico nanj odgovoriti ter nato odločilo tudi o utemeljenosti predloga za obnovo postopka skladno z določili 398. do 400.čl. ZPP, ki se uporabljajo glede na določilo 15.čl. ZIZ.