Jedro

Revizija ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta ne presega 1.000.000 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka izročiti tožniku listino, na podlagi katere se bo vknjižil v zemljiški knjigi kot lastnik pri deljenem delu posameznega dela stavbe in sicer shrambe, v izmeri 7m2, v pritličju stavbe v ...., ki je vpisana v vl. št. E 274 k.o... Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s toženkinim podpisom na prodajni pogodbi. Navaja, da zaradi šibkega gmotnega položaja ni mogla založiti predujma za izvedenca-grafologa. Predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko pravdna stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omejeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa. Zakon v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Zato je logično, da mora biti za zadostitev temu pogoju najprej vrednost tožbenega zahtevka višja od navedenega zneska. V 44. členu ZPP je določeno, da je v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, oziroma tista vrednost, ki jo določi sodišče pred začetkom glavne obravnave.

V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla kot vrednost spornega predmeta vrednost 25.000 tolarjev, toda po ugovoru tožene stranke je sodišče na glavni obravnavi dne 11.10.1999 sklenilo, da znaša vrednost spornega predmeta 180.000 tolarjev, kolikor je bila navedena kupnina v sporni prodajni pogodbi. Ker ta znesek ne presega zneska 1.000.000 tolarjev, ki je določen kot revizijski prag, revizija tožene stranke ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče ni moglo vsebinsko obravnavati, temveč jo je po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).