Jedro

V 2. odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru so bile pripombe tožeče stranke na sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora zavržene iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da pripombe in pritožbe zoper sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora ni dovoljen. V konkretnem primeru tako ne gre za akt iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Davčna uprava Republika Slovenija, Posebni davčni urad Ljubljana je dne 2. 2. 2010 izdal sklep št. DT-0610-229/2009-0203-33, s katerim je zavrgel pripombe ter predlog na sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki jih je podal tožnik. Dne 13. 1. 2010 je prvostopenjski organ izdal na podlagi 135. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl., v nadaljevanju ZDavP-2) sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki je bil zavezancu za davek vročen dne 14. 1. 2010. Hkrati je bil v pravnem pouku tudi poučen o tem, da zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ni posebne pritožbe. Tožnik navedenemu pravnemu pouku ni sledil in je zoper ta sklep vložil pripombe zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabe materialnega prava, kršitve določil postopka, kršitve določil Ustave RS ter predlagal, da se postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ustavi v delu, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. do 31. 7. 2007. Nadalje je tožnik obrazložil, da ugovarja zakonitosti vodenja tega postopka. Opozori tudi na dejstvo, da je bilo o spornem obdobju že odločeno z odločbo Ministrstva za finance, DURS, Posebni davčni urad št. DT 0610-30/2007-0203-21 z dne 29. 2. 2008 ter da davčni organ ne more ponovno odločati o že odločeni stvari.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnil z obrazložitvijo, da če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo upravni organ prve stopnje na podlagi 2. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 do UPB2 do 65/2008, v nadaljevanju ZUP) zavrže s sklepom. Po določbi 1. odstavka 258. člena Zakona ZUP je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Glede na to, da ZDavP-2 v 5. odstavku 135. člena določa, da zoper sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru ni pritožbe, je prvostopenjski organ utemeljeno pritožbo in pripombe tožnika zavrgel. Morebitne ugovore v zvezi s sklepom o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora z dne 13. 1. 2010 je imel tožnik možnost uveljavljati kasneje, v okviru pritožbe zoper odločbo prvostopnega organa, s katero je bilo meritorno odločeno o glavni stvari.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da bi davčni organ moral meritorno odločiti o procesnem ugovoru zakonitosti vodenja postopka, ki ga je tožeča stranka vložila zoper sklep z dne 13. 1. 2010. Davčni organ mora namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, da se le-ta vodi zakonito in ne sme dvakrat odločati o isti stvari oziroma ne more začeti voditi postopka o zadevi, v kateri je davčni postopek že v teku oziroma že končan. V konkretni zadevi so tako kršene z Ustavo Republike Slovenije varovane pravice tožeče stranke do enakosti pred zakonom in pravne varnosti. ZDavP-2 v 3. odstavku 135. člena določa, da mora pisni sklep o nadzoru vsebovati vse sestavne dele po ZUP, pri čemer ZDavP-2 določa dodatne sestavine izreka, v katerem se mora določiti obseg davčnega nadzora tako, da se navedejo tudi davčno obdobje nadzora in vrste davkov oziroma pravnih poslov, ki se kot predmet nadzora preverjajo. Po prepričanju tožnika je določba zakona, ki ne predvideva možnosti pritožbe in posledično odprave sklepa o uvedbi inšpekcijskega nadzora, kljub temu, da je pri zavezancu za isto obdobje že bil opravljen inšpekcijski nadzor in da je o zadevi že bilo odločeno z dokončno odločbo, protiustavno. Upravni organi so vezani na Ustavo in na dolžnost spoštovanja ustavnih pravic posameznika in pravnih oseb. Tožnik navaja tudi stališče Ustavnega sodišča št. U 139/2010-6 z dne 11. 3. 2010. Tožnik navaja nadalje, da je podan tožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1) ter sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki povrne stroške postopka v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlagala, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Sodišče ugotavlja, da tožba zoper sklep prvostopenjskega organa z dne 2. 2. 2010, s katerim so bile zavržene tožnikove pripombe in pritožba na sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora, ni dovoljena.

Po 1. odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. V 2. odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V obravnavanem primeru so bile pripombe tožeče stranke na sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora zavržene s sklepom Davčne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada z dne 2. 2. 2010 iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da pripombe in pritožbe zoper sklep o uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora ni dovoljen (5. odstavek 135. člena ZDavP-2). Omenjeno dejstvo ni sporno. Ob takem stanju stvari pa tudi niso podani pogoji po ZUS-1, saj v obravnavanem primeru z izpodbijanim sklepom postopek ni bil končan in tudi ne obnovljen ali ustavljen. V konkretnem primeru tako ne gre za akt iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor, zaradi česar je potrebno tožbo zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.