Jedro

Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008. Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da za mladoletni hčerki P. V. in Z. V. plačuje preživnino, za obdobje od 1.7.2007 do 31.10.2008 za vsako po 117,00 EUR, od 1.11.2008 dalje pa za vsako po 70,00 EUR mesečno. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje pravdne stroške.

Zoper ugodilni del sodbe se je toženec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožencu za prvo obdobje naloženo plačevanje preživnine po 40,00 EUR mesečno za vsako hčerko, od 1.7.2008 dalje pa po 10,00 EUR mesečno. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje breme preživljanja otrok med starša napačno porazdelilo. Tožničini dohodki so bili pretežni čas obravnavanega obdobja več kot še enkrat višji kot toženčevi. Ves čas ima toženec preživninsko obveznost še do enega otroka. Za čas od 1.4.2008 dalje je sodišče prve stopnje tudi napačno ugotovilo višino toženčevega dohodka in njegove premoženjske zmožnosti nasploh. Od aprila 2008 dalje je bil toženec nepretrgoma v bolniškem staležu. Prvi mesec je njegova neto plača znašala 425,00 EUR, naslednje mesece pa le 370,00 EUR. Za mesec oktober 2008 je prejel skupaj 373,00 EUR, v naslednjih mesecih pa cca 370,00 EUR. Od aprila 2008 dalje zaradi bolezni tudi ni bil več sposoben za dodatno pridobitno delo. Drugačne ugotovitve sodišča prve stopnje so napačne in protispisne. Ob dohodku 380,00 EUR tožnik ni sposoben prispevati kar po 117,00 EUR mesečno za vsako od hčera. Sicer pa je tudi za čas pred aprilom 2008 preživnina znatno previsoka in je toženec ne bi zmogel plačevati brez nevarnosti za lastno preživetje. Napačna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da naj bi tožencu kaj ostalo od kupnine za prodano posestvo. Sodišče je spregledalo toženčeve obveznosti za pogrebne stroške in nagrobni spomenik, obveznosti do Z. T. in A.. Po nabavi pohištva tožencu od kupnine ni ostalo ničesar, še vedno pa ima tudi druge dolgove. Nadalje opozarja, da je strošek z izvenšolskimi aktivnostmi (plesnimi vajami in obiskovanjem skupine Z.) v skupnem znesku 70,00 EUR za mld. P. odpadel že s koncem šolskega leta. Sodišče je te stroške napačno upoštevalo v okviru potreb starejše hčerke tudi za obdobje od 1.7.2008 do 31.10.2008. Sodišče je nekritično sledilo izpovedbi tožnice o višini režijskih stroškov, za katere ni predložila nobenega dokazila. Pritožbi prilaga prodajno pogodbo, ki izkazuje, da tožnica ni govorila resnice, ko je zanikala, da bi karkoli prejela za stanovanjsko hišo v S.. Iz pogodbe in predpogodbe izhaja, da je tožnica tik pred vložitvijo razvezne tožbe prejela zadnji obrok kupnine za hišo v višini 48.421,53 EUR. Sodišče tudi ni dovolj natančno ugotovilo, koliko znaša oskrbnina za vrtec za mld. Z. po posameznih mesecih za celotno obravnavano obdobje. Ker toženec preživnine ne zmore, mora pretežni del denarnega preživljanja otrok prevzeti tožnica. Tožnica ima solidno plačo, stanovanjski problem rešen, režijske stroške nižje, je zdrava in za delo sposobna in za razliko od toženca nima druge preživninske obveznosti. Toženec za zaposlitev v trenutnih gospodarskih razmerah praktično nima možnosti, ker je bolan in na berglah.

Tožeča stranka je na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pri odločanju o višini preživnine in porazdelitvi preživninskega bremena med oba starša, je sodišče prve stopnje izhajalo iz določb 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva in na tej podlagi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Toženec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je ena od odločilnih okoliščin pri porazdelitvi preživninskega bremena premoženjska zmožnost staršev. Pri tem se upoštevajo ne le redni in izredni prihodki, pač pa tudi siceršnje premoženjsko stanje staršev. V tem okviru je treba upoštevati tudi preživninsko obveznost do drugih otrok in morebitna druga sredstva, ki staršem omogočajo izpolnitev z zakonom predpisane preživninske obveznosti. Pri ugotavljanju potreb otrok in pri porazdelitvi stroškov med starša, mora sodišče upoštevati koristi otrok in dejstvo, da so starši dolžni, glede na njihove zmožnosti, zagotoviti sredstva, potrebna za razvoj otrok. Pri tem se obveznosti staršev do mladoletnih otrok obravnavajo strožje, kot za polnoletne otroke.

Sodišče prve stopnje je pri določanju višine preživnine v prvem obdobju upoštevalo, da je mati prejemala povprečne dohodke po 762,00 EUR mesečno, oče pa v tem obdobju po 541,00 EUR mesečno. Upoštevalo je še, da je oče podedoval nepremičnino, ki jo je prodal za 57.000,00 EUR, polovico od tega pa izplačal bratu kot sodediču, ter da mu je po poplačilu dolgov ostalo 16.000,00 EUR. Iz prodajne pogodbe v prilogah B 34 izhaja, da je bila predmet pogodbe le nepremičnina, vpisana v vložno št. 143 k.o. Č., ki jo je v dogovoru s sodedičem v celoti podedoval toženec, kot izhaja iz B točke sklepa o dedovanju (B33), medtem ko je sodedič dobil druge nepremičnine. S tem, ko se je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo toženčevega brata v prilogi B 35, da je polovico kupnine toženec izročil njemu, je zmotno presodilo listine v spisu. Upoštevati je treba, da je toženec prejel kupnino v znesku 57.000,00 EUR, od katere bo, kljub zatrjevanim dolgovom in dejstvu, da po nastopu bolniškega staleža ni sposoben za dodatno pridobitno delo, brez škode za lastno preživljanje lahko plačeval v prvem obdobju preživnino v višini polovice ugotovljenih potreb otrok, v drugem obdobju pa 40 %. Toženec se neutemeljeno sklicuje tudi na preživninsko obveznost do tretjega, starejšega otroka, saj je sam povedal, da je ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je v prvem obdobju tožencu naložilo kritje polovice ugotovljenih potreb, v drugem obdobju pa 40 % le-teh, čeprav je vsa skrb za hčerki, ki sta stari 9 in 3 leta, na materi in čeprav je oče že septembra 2007 prejel celotno kupnino za prodano hišo. Ker je z otrokoma v starosti devetih in treh let še veliko dela in vzgojnih obremenitev, na porazdelitev preživninskega bremena ne more vplivati sklicevanje toženca, da je strošek za izvenšolske aktivnosti starejše hčerke odpadel že z zaključkom šolskega leta 2008. Res toženka ni predložila dokazil za stroške bivanja, vendar je njihov nastanek splošno znan. Tožnica, niti njeni starši, pri katerih živi, niso dolžni nositi stroškov, ki odpadejo na otroka in s tem toženca razbremeniti dela preživninske obveznosti. Glede višine stroškov vrtca je sodišče prve stopnje verjelo izpovedbi tožnice, ki te stroške plačuje in je neutemeljen pritožbeni očitek, da teh stroškov sodišče ni dovolj natančno ugotovilo. Na preživninsko obveznost toženca tudi ne more vplivati šele v pritožbi podana navedba, da je tožnica prejela kupnino za prodano hišo. Kot je bilo že povedano, tožnica del preživninske obveznosti izpolni tudi z delom in neposredno skrbjo za otroka, kljub temu pa mora nositi polovico oziroma v zadnjem obdobju kar 60 % stroškov za otroka. Šele s pritožbo podana navedba o prejeti kupnini zato ni odločilnega pomena in se toženčeva preživninska obveznost do otrok ne more znižati.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani in tudi ne tisti, na katerih obstoj mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.