Jedro

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je očitek o protispisnosti utemeljen.

Presoja predlagateljevega pravnega interesa za zemljiškoknjižni predlog je že vsebovana v zamudni sodbi, na podlagi katere predlaga vpis. Ta sodba je utemeljena na 243. členu ZZK-1.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.

- Mati udeležencev, A.A., je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica sporne nepremičnine - parc. št. 1 k. o. ... (na podlagi pogodbe iz leta 1972).

- V zapuščinskem postopku po njem je bilo ugotovljeno, da ½ nepremičnine parc. št. … k. o. ... sodi v zapuščino.

- Na podlagi dednega dogovora so bili dediči vsak do ¼ (A.A., B.A., C.A. in D.A.) torej je vsak prejel 1/8 sporne nepremičnine.

- Do zemljiškoknjižne realizacije sklepa o dedovanju očitno ni prišlo.

- Dne 31. 1. 2012 je mati (A.A.) celotno nepremičnino podarila C.A. Ta se je vknjižil. - Predlagatelj (B.A.) je vložil izbrisno tožbo, v kateri je uveljavljal tudi ničnost darilne pogodbe. Izdana je bila zamudna sodba (11. 5. 2015). Njen del je tudi odločitev, da se v prejšnji točki naveden vpis izbriše ter vpiše lastninska pravica v korist A.A. do celote. Ta je bila tedaj že mrtva (29. 3. 2013).

- Na tej točki se začne ta zemljiškoknjižni postopek. Predlagatelj (B.A.) je predlagal vpis do 7/8 v korist matere (pokojne A.A.) in 1/8 v svojo korist. Predlog je utemeljil z zamudno sodbo in s sklepom o dedovanju.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je po sodniškem pomočniku predlagani vpis dovolilo. Zemljiškoknjižni sodnik je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnil in sklep potrdil. Odločitev pritožbenega sodišča

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi C. A. ugodilo ter sklep spremenilo tako, da se vpis ne dovoli.

Pritožbene navedbe, ki so se nanašale na to, da je bila zoper zamudno sodbo predlagana obnova postopka, je sicer zavrnilo. V nadaljevanju pa je navedlo razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je v razlogih navedlo: a.) Da predlagatelj z zamudno sodbo sicer utemeljuje podlago za vpis na ime A.A., naj pa ne bi uspel izkazati, da sklep o dedovanju predstavlja podlago za vpis 1/8 nanj. b.) Sporne nepremičnine naj ne bi bilo v ugotovljenem obsegu zapuščine. c.) Predlogu naj bi ne bilo mogoče ugoditi niti delno glede predloga za vpis na A.A. do 7/8, ker ni niti zatrjevano niti izkazano, da bi imel predlagatelj interes za vpis lastninske pravice v korist tretjega (128. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1).

Bistvo navedb v zahtevi za varstvo zakonitosti

4. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovno državno tožilstvo. Vrhovno državno tožilstvo uveljavlja kršitev iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev 40., 128., 150 in 243. člena ZZK-1. Trdi, da ugotovitev višjega sodišča, da v izreku sklepa o dedovanju sporna parcela ni navedena, nasprotuje sklepu o dedovanju, kjer sodišče pod točko I/2 ugotavlja, „da v zapuščino (med drugim) nesporno sodi: ½ na dvosobnem stanovanju v izmeri 75,45 m2 v 7. nadstropju juhozahodno v stanovanjski stavbi na naslovu Ulica 2, Ljubljana, ½ na nepremičnini s parcelno številko 1, vložna številka ..., k. o. ....“ Napada odločitev, da ni dovoljen niti vpis na podlagi zamudne sodbe v korist A.A. do 7/8, ki temelji na neizkazanem pravenem interesu za vpis v korist tretje osebe. Vrhovno državno tožilstvo nato pravni interes utemeljuje na določbi 128. člena ZZK-1, ko se pravni interes domneva, če predlagatelj poleg vpisa v korist tretje osebe, predlaga tudi vpis v svojo korist. Opozarja še na to, da je bila zamudna sodba izdana na podlagi izbrisne tožbe, ki jo je vložil sam predlagatelj ter z njo uspel. Odgovor nasprotnega udeleženca na zahtevo za varstvo zakonitosti

5. Nasprotni udeleženec je na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Presoja Vrhovnega sodišča

7. Točna je trditev Vrhovnega državnega tožilstva, da ugotovitev višjega sodišča, da v izreku sklepa o dedovanju sporna parcela ni navedena, nasprotuje sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 108/2005 z dne 13. 7. 2007, kjer sodišče pod točko I/2 ugotavlja, „da v zapuščino (med drugim) nesporno sodi: ½ na dvosobnem stanovanju v izmeri 75,45 m2 v 7. nadstropju juhozahodno v stanovanjski stavbi na naslovu Ulica 2, Ljubljana, ½ na nepremičnini s parcelno številko 1, vložna številka ..., k. o. ....“

8. Ker gre za nosilno ugotovitev o odločilnem dejstvu, je podan uveljavljan položaj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost). Že to je v skladu s procesnim pooblastilom iz prvega odstavka 379. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 391. člena ZPP Vrhovnemu sodišču narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

9. Utemeljen pa je tudi drugi očitek v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se nanaša na presojo predlagateljevega pravnega interesa v tem zemljiškoknjižnem postopku. Vrhovno državno tožilstvo utemeljeno opozarja, da predlagatelj lahko doseže izbris vknjižbe svojega brata, ko pa vendar razpolaga s pravnomočno zamudno sodbo prav takšne vsebine in izdano na podlagi njegove tožbe zoper zemljiškoknjižnega lastnika. Presoja predlagateljevega pravnega interesa za zemljiškoknjižni predlog je že vsebovana v zamudni sodbi, na podlagi katere predlaga vpis. Ta sodba je utemeljena na 243. členu ZZK-1. Stališče pritožbenega sodišča zato po presoji Vrhovnega sodišča nedopustno posega v vrednoto pravnomočnosti.