Jedro

Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna in predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice.

Predlagatelj ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8. Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. Zemljiške parcele št. 1 k.o... Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1 v vl. št. 1 k.o. , kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala".

Ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave, ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor nasprotnega udeleženca V. P. z dne 10. 11. 2015 in potrdil sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 185627/2015 z dne 19. 10. 2015. S slednjim je bil pri nepremičnini parcelna št. 1 k.o. D. dovoljen vpis lastninske pravice na ime S.P. do 7/8 in na ime A.P. do 1/8, obenem pa tudi izbris sedanjega imetnika lastninske pravice V.P., do celote.

V pritožbi nasprotni udeleženec V.P. navaja, da je zoper zamudno sodbo, ki je podlaga za dovoljeni vpis, vložil pravočasen predlog za obnovo postopka, o katerem še ni odločeno in je tako tudi pravnomočnost sodbe navidezna oziroma pogojna. Dokler o predlogu za obnovo ne bo odločeno, zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo upoštevati sodbe, ki je nezakonita in izposlovana s kršitvijo temeljnih procesnih in ustavnih pravic nasprotnega udeleženca. Odločanje v tem postopku bi zato moralo biti zadržano. Nasprotni udeleženec še navaja, da je sklep nezakonit tudi zato, ker sodišče v nasprotju z vsebino sklepa o dedovanju ni vpisalo lastninske pravice drugega udeleženca in nasprotnega udeleženca, na vsakega 1/8 od celote. Tako je neutemeljeno prezrlo navedena dediča in dovolilo vpis na ime S.P. do deleža 7/8 namesto 5/8. Stališče, da ta postopek teče na predlog in ne po uradni dolžnosti, je zmotno. Slednje potrjuje dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče v Ljubljani s sklepom Dn 12680/2006 z dne 13. 7. 2007 enkrat že vpisalo lastninsko pravico pri nepremičnini parcelna št. 1 k.o. D. pri vseh dedičih, na podlagi sklepa o dedovanju III D 108/2005. Pritožba je bila po podatkih spisa vročena v odgovor predlagatelju in drugemu udeležencu, ki pa odgovora na pritožbo nista vložila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene trditve predstavljajo ponovitev ugovornih navedb in z njimi tudi po mnenju pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec ne more uspeti. Vendar pa mora pritožbeno sodišče odločitev tudi sicer preizkusiti z vidika kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti(1) in ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in zato napačno odločilo.

Vpis v zemljiško knjigo se dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1).

Predlagatelj je svoj predlog utemeljeval z dvema listinama: zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 465/2015-II z dne 11. 5. 2015 in sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 108/2005 z dne 14. 3. 2006. S sporno zamudno sodbo je ugotovljena neveljavnost vknjižbe lastninske pravice pri uvodoma navedeni nepremičnini na ime nasprotnega udeleženca ter hkrati odločeno, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje in sicer izbriše lastninska pravica V.P. in vpiše lastninska pravica v korist S.P., do celote. Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna, torej je z rednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ker zakon zahteva pravnomočnost sodbe, ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev (med katerimi je tudi obnova postopka(2)). To je tudi sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, zoper katerega sodba sicer nesporno učinkuje, pravilno pojasnilo.

Vendar pa predlagatelj A.P. predloga ni gradil le na zamudni sodbi, skliceval se je še na omenjeni sklep o dedovanju in predlagal vpis v korist S.P. do 7/8 in v svojo korist do 1/8 in tak vpis je bil tudi dovoljen. Sklep o dedovanju (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) sam zase ne učinkuje zoper nasprotnega udeleženca. Iz predloga, v katerem se predlagatelj sklicuje na dve listini, pa je mogoče razbrati, da se zavzema za vknjižbo izhajajoč iz več zaporednih prenosov.

Pri večkratnih zaporednih prenosih pravic, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice predlaga vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo v korist njegovega pravnega prednika (drugi odstavek 150. člena ZZK-1). V kolikor A.P. z zamudno sodbo z dne 11. 5. 2015 utemeljuje podlago za vpis na ime S.P. kot svoje pravne prednice, pa ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8. Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. in je bilo z njim odločeno o dedovanju premoženja, ki sodi v zapuščino po M.P. Kolikor se pritožba sklicuje na to, da je bil že izveden, iz pritožbi priloženega sklepa Dn 12680/2006 z dne 13. 7. 2007 izhaja, da je bil izveden glede nepremičnin, za katere je bilo ugotovljeno, da spadajo v zapuščino,(3) ne pa glede zemljiške parcele št. 1 k.o. D. Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1. v vl. št. 1. k.o. D., kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala". Ne glede na to v izreku, ki nato povzema nesporni obseg zapuščine in v odločitvi o njeni delitvi (II. točka izreka) ta parcela ni navedena, zato ni mogoče zaključiti, da se sodna odločba o dedovanju po pokojnem M.P. nanaša na sporno nepremičnino. Glede na povzeto pa tudi ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave,(4) ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1). Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka je namreč (kot že zgoraj navedeno) v tem postopku podlago za pridobitev lastninske pravice dovoljeno izkazovati samo z listinami, ki po vsebini in drugih značilnostih izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je bil sklep o dedovanju sicer izdan več let pred zamudno sodbo, ki daje podlago za vknjižbo v korist S.P. (in celo pred vknjižbo lastninske pravice nasprotnega udeleženca, ki po podatkih zemljiške knjige učinkuje od 14. 2. 2012). Glede na zemljiškoknjižne podatke je bila v času izdaje sklepa o dedovanju lastnica parcele S.P. Glede na navedeno torej pritožba sklep o dedovanju III D 108/2005 z dne 14. 3. 2006 neutemeljeno problematizira zato, ker naj bi bil le delno izveden.

Iz omenjenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo odločitev zemljiškoknjižnega sodišča tako, da se predlagani vpis ne dovoli (161. člen ZZK-1). Pri tem dodaja, da predlogu ni mogoče ugoditi niti delno glede predloga za vpis na S.P. do 7/8, saj ni zatrjevano niti izkazano, da bi imel predlagatelj interes za vpis lastninske pravice v korist tretjega (128. člen ZZK-1).

op. št. 1: Glej drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

op. št. 2: Glej 394. člen ZPP.

op. št. 3: Gre za dvosobno stanovanje na naslovu Š. (identif. št. 1) in garažo št. 5 (identif. št. 1).

op. št. 4: Glej pravila iz 306. in 307. člena ZPP.