Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika od tožencev zahtevata, da prenehata z vznemirjanjem njune lastninske pravice s prekomernim izvrševanjem stvarne potne služnosti z obračanjem, parkiranjem in pranjem vozila ter s sprehajanjem po nepremičnini ter da odstranita položene betonske plošče in prod ob fasadi. Prva toženka z nasprotno tožbo uveljavlja priposestvovanje stvarne služnosti za obračanje, parkiranje in pranje vozila ter pešpot po betonskih ploščah v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in prvi toženki prepovedalo vznemirjanje njune lastninske pravice s pranjem vozil, drugemu tožencu pa tudi parkiranje in obračanje vozil in mu naložilo, da je dolžan odstraniti prodno kamenje. Zahtevek za odstranitev betonskih plošč, prepoved pranja vozila ter dnevne hoje po služeči nepremičnini 1683/1, k. o. ... je zoper drugega toženca zavrnilo. Zavrnilo je tudi preostali del tožbenega zahtevka tožnikov, da prva toženka odstrani betonske plošče. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in odločilo, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 1681, k. o. P. v lasti prve toženke obstaja služnostna pravica obračanja in parkiranja vozil (vključno s parkiranjem vozil obiskovalcev) v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine parc. št. 1683/1, k. o. ..., za potrebe tega gospodujočega zemljišča pa obstaja pa tudi služnostna pravica pešpoti v breme vsakokratnega lastnika služeče nepremičnine po zahodnem delu te nepremičnine po celotni meji z nepremičnino parc. št. 1683/2, k. o. ... drugega toženca v širini 50 cm.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo. Pritožbi drugega toženca je ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek glede odstranitve prodnatega kamenja z nepremičnine parc. št. 1683/1 južno vzdolž meje nepremičnine parc. št. 1683/2, k. o. ... v širini cca 60 cm in zavrnilo tožbeni zahtevek glede prepovedi parkiranja in obračanja vozil drugega toženca na služeči nepremičnini parc. št. 1683/1, k. o. ... Glede tega je zaključilo, da je drugi toženec sin prve toženke in njen obiskovalec, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne sme obračati in parkirati vozil na služečem zemljišču, napačna. Strinjalo se je tudi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da tako priposestvovane služnosti tožnika ne moreta omejiti z ugovorom, temveč bi to lahko dosegla le z ustreznim tožbenim zahtevkom, ki ga lahko postavita kadarkoli.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožeča stranka. V njem zastavi vprašanja: 1) ali je prvostopno sodišče s svojo odločitvijo pod točko VII.1 in spremenjeno odločitvijo pod točko V. (izrek pod točko II., alineja 2) odstopilo od uveljavljene sodne prakse glede obvezne vsebine tožbenega zahtevka za ugotovitev priposestvovane služnosti; 2) ali je sodišče v zvezi z odločitvijo prekoračilo tožbeni zahtevek J. J. glede na izpovedbo same tožnice o načinu dostopanja do parcele 1683/1, obračanja vozila in izvoza na javno cesto, 3) ali sta obe sodišči s tem, ko sta prvi toženki in tudi drugemu tožencu priznali pravico voženj, parkiranja in obračanja po celem dvorišču parcela 1683/1 posegli v ustavno jamstvo lastninske pravice iz 33. člena Ustave RS? Ali je z odločitvijo obeh sodišč prišlo do izvotljenosti lastninske pravice; 4) ali odločitev po nasprotni tožbi nasprotuje odločitvi istega pritožbenega sodišča v zadevi I Cp 1872/2012, kar predstavlja kršitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, 5) ali gre pri teh odločitvah nižjih sodišč glede pravnih posledic odločitve vsebinsko za „razlastitev lastnine v zasebno korist“ in 6) ali je pravica obiskovalcev tožencev do parkiranja, voženj in obračanja na tujem zemljišču stvarna pravica, ki je povezana z uporabo nepremičnine ali gre za osebno pravico, ki je vezana na uporabo vozila.

Tožnika nato navedeta še za dobro stran vprašanj, ki jih je Vrhovno sodišče, glede na to, da niso zapisana v krepkem tisku, obravnavalo kot dodatno obrazložitev oziroma ponazoritev zastavljenih vprašanj. Predlagatelja sprašujeta, ali gre pravico parkiranja povezovati z gospodujočo nepremičnino (zagotavljanje pogojev za uporabo nepremičnine), ali gre za pravico, ki je povezana le z uporabo vozila. Pritožbeno sodišče je razlagalo pravico drugega toženca kot pravico obiskovalca in ne kot lastnika parcele 1683/2, kar je v nasprotju s tožbenimi trditvami in postavljenim zahtevkom. Nadalje sprašujeta, ali je sodišče brez ugotavljanja pogojev za nastanek stvarne služnosti v korist parcele 1683/2, k. o. ... s priznanjem pravice parkiranja in obračanja kot obiskovalca nepremičnine matere drugemu tožencu omogočilo, da bo izpolnil pogoje priposestvovanja stvarne služnost v korist navedene parcele. Predlagatelja navajata tudi, da je sodišče poleg pravice iz 33. člena Ustave RS kršilo tudi načelo praktične konkordance, ker ni odločalo po načelu specifičnosti obravnavanega primera ter da je bilo z odločitvijo sodišča kršeno temeljno načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).