Jedro

Revizijsko sodišče je na dokazno oceno nižjih sodišč glede podanega izvedenskega mnenja vezano. Eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati. Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je izvedensko mnenje strokovno pravilno in da pogoji za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP niso izpolnjeni ter je drugemu tožniku tudi pojasnilo, zakaj ni imelo razlogov za dvom v obstoječe izvedensko mnenje. Navedb drugega tožnika ni ignoriralo, ampak se je do njih obrazloženo opredelilo. Zgolj njegovo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev novega izvedenca.

Izrek

Reviziji prve in tretje tožnice se zavržeta, revizija drugega tožnika pa se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožniki so od tožene stranke zahtevali povrnitev nepremoženjske škode zaradi izgube bližnjega, ki jim je nastala, ker je dne 15. 6. 2003 na varovanem kopališču na območju plaže S. med kopanjem umrl N. N. (izvenzakonski partner prve tožnice, oče drugega tožnika in sin tretje tožnice). Prva tožnica je zahtevala še povrnitev premoženjske škode za stroške pogreba za umrlega, drugi tožnik pa mesečno rento.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, saj je ugotovilo, da neposredni vzrok smrti pokojnega S. ni bila utopitev, za katero bi odgovarjala tožena stranka, ampak je prišlo do nenadne srčne smrti. Zato ni podana vzročna zveza med morebitnim nespoštovanjem določb Zakona o varstvu pred utopitvami (v nadaljevanju ZVU) s strani zavarovanca tožene stranke in škodljivo posledico. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožniki vlagajo revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se njihovem zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se sodbi sodišča prve stopnje in druge stopnje razveljavita ali se razveljavi samo sodba sodišča druge stopnje ter se zadeva vrne v ponovno sojenje. Priglašajo tudi stroške postopka. Uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka zaradi (po njihovem mnenju) neutemeljene zavrnitve dokaznega predloga o postavitvi novega izvedenca, izpodbijane sodbe pa se zaradi pomanjkljivih razlogov o zavrnitvi tega dokaznega predloga tudi ne da preizkusiti. Navajajo, da je strokovna priča dr. A. po opravljeni obdukciji zaključila, da je vzrok smrti utopitev. Gre za strokovno pričo, ki je bila neposredno po smrti v stiku s truplom, izvedenec pa je tudi dopustil možnost, da je bila vzrok smrti pokojnega N. utopitev. Tudi sicer izpoved izvedenca ni bila strokovno obrazložena, prepričljiva in je bila dvom vzbujajoča, na pritožbeni obravnavi pa se je izvedenec do dodatne zdravstvene dokumentacije, ki so jo naknadno pridobili tožniki, le pavšalno opredelil, zato ostaja utemeljen dvom v pravilnost njegovega mnenja. Glede na navedeno bi moralo sodišče ugoditi dokaznemu predlogu o postavitvi novega izvedenca. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 189/2001. 4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

O zavrženju revizij prve in tretje tožnice

5. Reviziji prve in tretje tožnice nista dovoljeni.

6. Po novi ureditvi revizijskega postopka, spremenjeni z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki jo je treba v tej zadevi uporabiti glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe (drugi odstavek 130. člena novele), je treba pri revizijski vrednosti spora med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR najprej vložiti predlog za dopustitev revizije. Neposredna vložitev revizije je dovoljena le pri preseganju navedene zgornje meje ali če zakon tako določa (novi drugi, tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP). Za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta se uporabljajo pravila iz 39. in naslednjih členov ZPP. Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Pravilo o ločenem upoštevanju vrednosti tožbenih zahtevkov v primeru sosporništva na pasivni strani velja tudi za sosporništvo na aktivni strani, saj se morajo po ustavljenem stališču sodne prakse enaki procesni položaji obravnavati enako (primerjaj npr. II Ips 540/2008). Dovoljenost revizije se tako presoja glede vsakega zahtevka posebej.

7. Tožniki so navadni sosporniki, zneska iz pravnomočne sodbe, ki ga želita z revizijo izpodbijati prva tožnica in tretja tožnica (vsaka po 12.517,77 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2003 dalje, prva tožnica pa tudi še znesek 3.841,34 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2003 dalje) pa sta nižja od 40.000 EUR. V tem primeru torej njuni reviziji nista dovoljeni (že) po samem zakonu, prav tako nista bili (predhodno) dopuščeni, zaradi česar sta nedovoljeni (drugi odstavek 374. člena ZPP). Iz tega razloga ju je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

8. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru tožnici do povrnitve revizijskih stroškov nista upravičeni, ker z revizijo nista uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP).

O zavrnitvi revizije drugega tožnika

9. Revizija drugega tožnika ni utemeljena.

10. V obravnavani zadevi se drugi tožnik na razlog zmotne uporabe materialnega prava zgolj sklicuje ter ga vsebinsko ne opredeli in ne konkretizira. Zgolj sklicevanje na zakonsko predvidene revizijske razloge ne zadošča in ne pomeni argumentirane in konkretizirane trditve o zmotni uporabi materialnega prava v izpodbijani sodbi, zato je revizijsko sodišče ni smelo preizkusiti.

11. Po presoji revizijskega sodišča tudi niso podane uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Neutemeljeni so revizijski očitki o kršitvah določb drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP (ker naj bi sodišče neupravičeno zavrnilo dokazni predlog drugega tožnika po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke) in kršitvi določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ker izpodbijane sodbe zaradi pomanjkljivih razlogov o zavrnitvi tega dokaznega predloga naj ne bi bilo mogoče preizkusiti). Revizijsko sodišče je na dokazno oceno nižjih sodišč glede podanega izvedenskega mnenja vezano. Eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati. Kadar sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja (glej Zobec, J., Komentar ZPP, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2006, opomba 1537, str. 501). V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče ocenilo, da je izvedensko mnenje strokovno pravilno in da pogoji za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP niso izpolnjeni ter je drugemu tožniku tudi pojasnilo, zakaj ni imelo razlogov za dvom v obstoječe izvedensko mnenje. Po presoji pritožbenega sodišča so bila namreč nasprotja med zaključki strokovne priče obducentke (ki je v obdukcijskem poročilu zapisala, da je bil neposredni vzrok smrti Stanića utopitev) in zaključki postavljenega izvedenca (ki je utopitev kot vzrok smrti izključil) razjasnjena z dopolnilnim mnenjem izvedenca in njegovim neposrednim zaslišanjem. Pritožbeno sodišče torej navedb drugega tožnika ni ignoriralo, ampak se je do njih obrazloženo opredelilo. Zgolj njegovo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa ni razlog za postavitev novega izvedenca.

12. Glede na povedano drugi tožnik z uveljavljanjem kršitve določb pravdnega postopka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, čeprav v preobleki procesne kršitve. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa je prepovedan revizijski razlog tudi tedaj, ko ga stranka formalno uveljavlja kot bistveno kršitev pravdnega postopka (tretji odstavek 370. člena ZPP).

13. V zvezi z revizijskim sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 189/2001 z dne 29. 11. 2001 pa revizijsko sodišče še pojasnjuje, da gre v navedeni zadevi, kjer je bila predmet presoje neupravičena zavrnitev dokaznega predloga o imenovanju novega izvedenca s strani obeh nižjih sodišč, za drugačno pravno in dejansko situacijo kot v obravnavani zadevi. V obravnavani zadevi gre namreč zgolj za nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem, ki sta ga nižji sodišči po tem, ko sta s postopanjem po 254. členu ZPP (z dopolnilnim izvedenskim mnenjem in dodatnim zaslišanjem izvedenca) odpravili vse nejasnosti glede nasprotnih zaključkov strokovne priče o vzroku smrti, ocenili kot strokovno pravilno, in razlogov za dvom vanj nista našli.

14. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo drugega tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP in njegov predlog za povrnitev revizijskih stroškov na podlagi 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP kot neutemeljena zavrnilo.